V Zeleni točki so včeraj pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili rezultate senzorične analize štajersko prekmurskega bučnega olja in projekt za promocijo le-tega.
V Zeleni točki so ob dnevu slovenske hrane pripravili edinstveno kulinarično doživetje z bučnim oljem. Ob tem pa še predstavili rezultate letošnje senzorične analize štajersko prekmurskega bučnega olja in predstavili skupni projekt promocije štajersko prekmurskega bučnega olja.
V Zeleni točki so zavezani k temu, da svojim strankam zagotavljajo kakovostne pridelke in izdelke.
To dosegajo s tesnim sodelovanjem z lokalnimi proizvajalci, v ponudbo pa vključujejo tudi izdelke s shemami kakovosti, kot so: ekološka in integrirana pridelava, izbrana kakovost, zaščitena geografska označba in drugo, saj je to verodostojno zagotovilo, da ti izdelki izpolnjujejo stroge standarde kakovosti, svežine in trajnosti ter znanega porekla.
Dan slovenske hrane
Vsak tretji petek v novembru v Sloveniji praznujemo dan slovenske hrane, ki je posvečen promociji in vrednotenju lokalno pridelane hrane ter tradicionalnih slovenskih jedi.
Kulinarika predstavlja kulturo in zgodovino vsakega naroda, saj skozi tradicionalne jedi, sestavine in načine priprave hrane pripoveduje zgodbe o geografskih značilnostih, klimatskih pogojih, zgodovinskih vplivih in družbenoekonomskem razvoju.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Vsaka regija prinaša svoje značilne okuse in recepture, ki se prenašajo iz roda v rod.
Za odkrivanje slovenske kulinarike so v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo sheme kakovosti. Poznamo Evropske in nacionalne sheme kakovosti.
V Evropski uniji veljajo evropske sheme kakovosti, ki so predpisane z evropskimi uredbami, te so:
- zaščitena označba porekla,
- zaščitena geografska označba,
- zajamčena tradicionalna posebnost in
- ekološka pridelava.
Nacionalne sheme kakovosti so predpisane z zakonom o kmetijstvu in veljajo samo na območju Slovenije. Mednje spadajo:
- izbrana kakovost,
- označba višje kakovosti,
- integrirana pridelava.
Štajersko prekmursko bučno olje je eden od slovenskih proizvodov, ki so zaščiteni na ravni Evropske unije, saj nosi zaščiteno geografsko označbo. Olje je visoke kakovosti, nerafinirano, izdelano po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti z uporabo toplote in brez aditivov, s čimer se ohranjajo specifičnost, raznolikost in tradicija slovenske kulinarike.
Na Štajerskem in v Prekmurju že od 18. stoletja tradicionalno pridelujejo oljne buče in bučna semena predelujejo v bučno olje. Zanj je značilna barva, ki se giblje med temno zeleno in rdečkasto, bogatita pa ga tudi značilna aromatični vonj in okus.
Da se lahko kmetijske pridelke in živila označi z geografsko označbo:
- morajo biti pridelani ali predelani na določenem geografskem območju, katerega ime nosijo (na primer surovine lahko izvirajo iz drugega območja);
- med proizvodom in geografskim območjem mora obstajati povezava;
- kmetijski pridelek ali živilo mora imeti posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz določenega geografskega območja.
Pristni okusi Evrope
Kratki dobavni verigi Zelena točka je uspelo povezati vse proizvajalce štajersko prekmurskega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo v Sloveniji in so za ta namen tudi pridobili sredstva za promocijo od Evropske unije. Projekt bo trajal tri leta.
Glavni cilj projekta je dvig ozaveščenosti potrošnikov o poznavanju evropske oznake zaščitena geografska označba in poznavanja štajersko prekmurskega bučnega olja ter seveda tudi povečanje skupnih prihodkov iz prodaje. Glavne projekte aktivnosti se nanašajo na oglaševanje, spletni in digitalni marketing, organizacijo dogodkov in pospeševanje prodaje s promocijami v trgovskih verigah.
Projekt se izvaja pod sloganom Pristni okusi Evrope. Štajersko prekmursko bučno olje je zagotovo eden izmed najbolje prepoznanih okusov Štajerske in Prekmurske regije in je nepogrešljivo v domači kuhinji kot tudi v vrhunskih restavracijah.
V Prekmurju radi rečemo, da ni dobre solate brez pravega štajersko prekmurskega bučnega olja. Se pa bučno olje lahko uporablja za številne druge namene kot na primer za dodatek k juham, za mariniranje mesa, za prelive k testeninam, za pripravo omak, za pripravo namazov in tudi za pripravo sladic.
Vrhunska kakovost štajersko prekmurskega bučnega olja
GIZ Golica (združenje pridelovalcev buč, kmetijskih zadrug, kmetijskih podjetij in oljarn, ki pridelujejo bučno olje) vsako leto izvaja senzorično ocenjevanje Štajersko prekmurskega bučnega olja. Ocenjujejo vzorce vseh proizvajalcev štajersko prekmurskega bučnega olja v Sloveniji. Senzorično analizo bučnega olja opravljajo izobraženi, testirani in preverjeni ocenjevalci.
Ocenjevanje pa vodi oseba, ki ima potrebno znanje o ocenjevanem živilu in bogate izkušnje na področju senzoričnega ocenjevanja. Na ocenjevanju ocenjujejo naslednjih pet senzoričnih lastnosti: vonj, značilnost barve, bistrost, aromo in občutek v ustih.
Maksimalni seštevek točk ocenjevalnih lastnosti je 35. In le bučna olja, ki doseže več kot 70 odstotkov skupnih točk (več kot 24 točk in nobena senzorična lastnost ni ocenjena po štirimi točkami) lahko označijo z barvnim ali črnim logotipom štajersko prekmursko bučno olje.
Tudi letošnje ocene senzorične analize so pokazale izjemno kakovost štajersko prekmurskega bučnega olja, saj noben vzorec ni prejel manj kot 31 točk.
Kako prepoznamo pristno štajersko prekmursko bučno olje?
Na prodajnih policah najdemo ogromno proizvajalcev bučnega olja. Za tisto ta pravo štajersko prekmursko bučno olje mora biti zagotovljena sledljivost. Vsak proizvajalec uporablja svojo embalažo in etiketo, vendar pa mora biti na etiketi ali drugod na embalaži navedeno:
- zaščiteno ime štajersko prekmursko bučno olje z navedbo države porekla (Slovenija).
- logotip štajersko prekmursko bučno olje,
- ter evropski znak kakovosti: zaščitena geografska označba.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
Za smernice zdravega prehranjevanje obiščite spletno stran:
https://nijz.si/publikacije/12-korakov-do-zdravega-prehranjevanja/
