Večstanovanjske stavbe, katerih število v Sloveniji ocenjujejo med 20 in 25 tisoč, predstavljajo dom za približno tretjino prebivalcev. Kljub njihovi vsakodnevni vlogi so izpostavljene številnim tveganjem – od naravnih nesreč do tehničnih okvar.
Na posvetu Pripravljeni na (ne)predvidljivo, ki je potekal v Triglav Lab-u, so strokovnjaki poudarili, da se na vse nesreče sicer ne moremo pripraviti, lahko pa z odgovornim ravnanjem, kakovostno gradnjo in premišljenim zavarovanjem zmanjšamo posledice.
Premalo zavedanja o naravnih tveganjih
Po ocenah potresnih inženirjev v potresno najbolj ogroženih stavbah živi od 88.000 do 228.000 ljudi. Posebej ranljiva je Ljubljana z okolico.
»Prenova večstanovanjskih stavb naj bo celovita – ne le energetska in funkcionalna, ampak naj vključuje tudi izboljšanje potresne in požarne varnosti. Z ustreznim strokovnim vodenjem, tudi če v več fazah, lahko dolgoročno bistveno izboljšamo odpornost in podaljšamo življenjsko dobo stavb. Tako prenova postane tudi resnično trajnostna,« je poudarila Meta Kržan, vodja Odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije.
Po podatkih Zavarovalnice Triglav je kar 40 odstotkov večstanovanjskih stavb nezavarovanih, več kot pol milijona prebivalcev pa živi v objektih, ki niso zaščiteni pred potresom.
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril, da je bil pri zaščiti pred poplavami narejen napredek, pri potresni varnosti pa še vedno zaostajamo: »To je naloga, ki se je bo potrebno lotiti, saj le potresno odporne stavbe zmanjšajo število žrtev in premoženjsko škodo. Do izvedbe teh rešitev je pomembno, da prebivalci, ki stanujejo ali delajo na ogroženih območjih, dosledno upoštevajo navodila, priporočila in nenazadnje 'ukaze' pristojnih služb, saj le tako zmanjšamo število žrtev in škodo, ki bi ob takšnem dogodku nastala.«
Bi bilo zavarovanje smiselno uzakoniti?
Zelo pomembno vlogo pri varnosti večstanovanjskih stavb imajo upravniki.
»Upravniki večlastniških stavb se že dlje časa zavzemamo za zavarovanje teh stavb vsaj za temeljne nevarnosti, kot so požar, izliv vode in odgovornosti, pri starejših tudi za potres. Velik korak je bila že uvrstitev odločitve o zavarovanju med posle rednega upravljanja, kar je omogočilo lažje sprejemanje odločitev. Še večji korak v prihodnje pa bi bil, da se zavarovanje večjih stavb določi kot obvezno, po vzoru avtomobilskega zavarovanja,« je povedal Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin pri GZS.
Iz Zavarovalnice Triglav sporočajo, da je pri zavarovanju pomembno predvsem ozaveščanje stanovalcev, pa tudi premišljen izbor kritij in višine zavarovalne vsote.
»Na nobeno od naravnih nesreč večstanovanjske stavbe niso imune, prizadenejo jih lahko potres, poplave, vihar, toča. Stanovalcem priporočamo, da preučijo kritja na skupni zavarovalni polici prek upravnika in jih dopolnijo z individualnim zavarovanjem svojega doma,« svetuje Uroš Metličar, direktor premoženjskih škod v Zavarovalnici Triglav.
