Slika je simbolična.
Življenje v epidemiji traja že dobro leto. V decembru in januarju je bila narejena raziskava, ki je pokazala, da so ljudje v drugem valu epidemije doživljali večjo stisko kot v prvem.

»Če stiske, ki se zdaj pojavljajo, ne bodo ustrezno obravnavane in če ljudje ne bodo dobili potrebne pomoči se zna zgoditi, da se bodo na dolgi rok poglobile,« opozarja psihologinja Mateja Štirn, ustanoviteljica in direktorica ISA institute.

Društvo psihologov Slovenije je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in drugimi organizacijami opravilo spletno raziskavo o potrebah po psihosocialni podpori med epidemijo covid-19.

Ugotovili so, da ljudje doživljajo večjo duševno stisko v primerjavi s časom pred epidemijo. To je bilo vidno še posebej v drugem valu, decembra.

»V začetku lanskega leta so ljudje doživljali predvsem šok. Veliko je bilo negotovosti, zaskrbljenosti in napetosti. V času poletja se je stiska pri večini malo zmanjšala. Jeseni se je ponovno začela stopnjevati,« pove psihologinja. V drugem valu se je pri ljudeh kazala povečana utrujenost, naveličanost, pojavljali so se znaki depresije.

Omejevanje svobode

Povečanje duševne stiske je povezano tako z omejitvami, eksistenčnimi vprašanji, večjimi obremenitvami kot tudi s samim letnim časom.

»Če imaš več možnosti biti zunaj, se prosto gibati imaš občutek večje svobode,« pojasni psihologinja in dodaja, da smo z vladnimi ukrepi o omejevanju prostega gibanja ljudje izgubili ta občutek svobode.

Poleg omejene svobode je bila velika obremenitev za ljudi strah pred okužbo sebe in drugih pomanjkanje socialnih stikov, strah pred negotovo prihodnostjo in strah pred izgubo ter omejitvami svoboščin.

Velik del nezadovoljstva pa je povezan s političnim dogajanjem: »Lani smo sprejeli, da se držimo zase, ohranjamo varno razdaljo, se ne družimo. V jeseni smo se na začetku na splošno večinoma tudi držali ukrepov, pa se stanje ni drastično spremenilo. In potem je pri nekaterih motivacija padla.«

Pomanjkanje socialnih stikov močno vpliva na duševne stiske

Ljudje smo socialna bitja. Pomanjkanje stikov z ljudmi močno vpliva na psihično stanje.

»Odnosi niso samo zato, da se imamo fajn. V odnosih se tudi pomirimo, uspemo regulirati svoja čustva, dobimo potrditve, rastemo. Podporni odnosi so eden ključnih varovalnih dejavnikov za naše psihofizično blagostanje. Brez kakovostnih medosebnih odnosov težko prosperiramo,« razloži Mateja Štirn. 

Duševne stiske so se izražale predvsem kot psihosomatske težave, utrujenost, tesnoba, pomanjkanje veselja. Nekatere težave so povezane s spremembo življenjskega sloga, v katerem se manj gibamo. 

Pri otrocih se stiska pogosto kaže kot razdražljivost, utrujenost, pomanjkanje motivacije, težave s koncentracijo, naveličanost, apatičnost, nejevoljnost. Pred vrnitvijo v šole januarja so otroci pogosto poročali o zaskrbljenosti zaradi pričakovanih pritiskov preverjanja znanja, ocenjevanja. 

V največji stiski so študentje, brezposelni, zaposleni v gospodarstvu, ljudje, ki živijo v na pragu revščine.  

V opravljeni raziskavi se je pokazalo, da se večja stiska pojavlja pri študentih, brezposelnih in zaposlenih v gospodarstvu. Prav tako so bolj ranljivi ljudje, ki živijo v revščini in osebe, ki živijo same. Pri teh skupinah so bolj izraženi znaki depresije, psihosomatske težave.

»Seveda, vsak človek stisko doživlja drugače, posploševanje ni mogoče. Ključnega pomena je eksistencialna varnost. Poleg tega smo v epidemijo stopili v različnih točkah življenja, v različnih stanjih. Nekateri so se s stiskami soočali že prej in te so se z epidemijo pogosto poglobile. Pri krizah je možno tudi, da ljudje postanejo močnejši. Uspejo aktivirati nove vire, spremeniti stvari, se prilagoditi in kljub težkemu obdobju napredujejo. To pa ne velja za vse,« pravi.

Dodaja, da je o posledicah epidemije težko posplošeno sklepati. Zatrjuje pa, da se bodo stiske, ki se pojavljajo, zelo verjetno poglobile, če ne bodo ustrezno obravnavane in če ljudje ne bodo dobili potrebne pomoči.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice