Gore so od nekdaj predstavljale skrivnosten svet, odmaknjen od vsakdanjega norega sveta. Vanj so se podali najbolj pogumni posamezniki, ali pa jih je pot v gore zanesla po naključju.

S prihodom moderne tehnologije in krasnih fotografij z družbenih omrežij, se je mit o nedostopnosti gora razblinil. Nesreče v gorah so se v zadnjem desetletju povečale in dobivajo pridih vedno bolj absurdnega

Da bo korak v gore varnejši, v Planinski zvezi Slovenije pozivajo k preudarnosti in dobri pripravi na turo, ki med drugim zahteva tudi informacijo o stanju planinskih poti, kot tudi zadnja priporočila glede omejitve širjenja koronavirusa.

Nesreče v gorah rišejo poti

Če pogledamo sliko nesreč v gorah nad Kamnikom, pri katerih je posredovala Gorska reševalna služba Kamnik od leta 2005 naprej, kaj hitro ugotovimo, da so te predvsem v zadnjem obdobju koncentrirane na posamezne poti, ki niso označene in so se v obliki zapisov pojavile na družbenih omrežjih, različnih spletnih portalih. 

»Marsikdo se sprašuje, zakaj te poti niso označene z markacijo in ali bi z označbo bilo manj nesreč. Pa bi jih bilo res?! Planinska pot označena s Knafelčevo markacijo pomeni le, da smo na pravi poti in da se moramo nanjo podati pripravljeni in primerno opremljeni. Korenine, razrahljano kamenje, gamsje stečine, ki kot morske deklice s svojim petjem vabijo v globine, pa bodo še vedno ostale. Tega z markacijo ne moremo odstraniti,« poudarja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije za področje preventive in usposabljanj in gorski reševalec Gorske reševalne službe Kamnik.

V Sloveniji imamo slabih 10.000 kilometrov planinskih poti, od tega 81 kilometrov zahtevnih in 50 kilometrov zelo zahtevnih planinskih poti. Vsako leto markacisti na njih opravijo 32 tisoč prostovoljnih ur.

Stanje na poti

Zadnje dni smo priča poplavi klicev o pretrganih jeklenicah, zlomljenih oprimkih in stopih ... Vse to je posledica erozije v gorskem svetu. Ravno v tem trenutku potekajo dela na poti čez Plemenice na Triglav, občasno bo zaradi del zaprta tudi pot od Planike na Mali Triglav, poškodovanih je tudi nekaj metrov jeklenice na Hanzovi poti na Malo Mojstrovko.

»Izkušeni planinci, ko naletijo na takšen odsek poti, znajo oceniti ali je varno območje prečiti ali ne in v primeru, da ne, obrnejo. Če teh izkušenj nimamo, potem je potrebno obrniti vsakič. Poškodbo moramo javiti na e-naslov [email protected], na tej spletni strani pa so zbrane vse informacije o stanju planinskih poti. Del načrtovanja planinskega izleta je tudi informacija o planinski poti, na katero se podajamo in če je ta poškodovana ali pa zaradi del trenutno zaprta, izberemo drugo. Enako storimo, ko se odpravljamo na morje in preverimo stanje cest, ter se skušamo izogniti odsekom, ki so v delu, večkrat celo zaprti ali pa je na njih gneča. Če tega ne storimo, se lahko zgodi, da bomo več ur čakali v koloni,« dodaja Šerkezi.

Grem v gore, imam nahrbtnik

V gore se vedno podamo z nahrbtnikom. V njem naj ne bo samo malica in litri tekočine, ki jo od poletne vročine v večini primerov pri koči postavimo na mizo vso sparjeno. 

Nahrbtnik je naša prva pomoč. V njem naj bo vsa nujna planinska oprema primerna izletu, na katerega se odpravljamo. Če nahrbtnika nimamo in pridemo v situacijo, ki bi jo z njim enostavno rešili, kaj hitro pridemo med številke vedno večjega števila gorskih nesreč.

»Kot primer lahko vzamem najpogostejšo napako obiskovalcev gora; v gore se podajo brez naglavne svetilke. Preseneti jih tema, ker so se predolgo zadržali v koči, pri sestopu pa so nekoliko zašli s poti in je trajalo naslednjo uro, da so ponovno našli markacijo. V noči, brez svetlobe, po lahki planinski poti svet postane zahteven; korenine, manjše skale, ki se pod stopalom obračajo, mokra resasta trava. Nekaj časa si še svetimo s svetilko na telefonu, pa že ta je po celem dnevu na koncu z močmi. Ostane le še tisti procent energije za klic na 112,« opozarja Šerkezi in priporoča, da si pred odhodom v gore preberite, kaj vse mora vsebovati vaš nahrbtnik.

Planinski čevlji ali športni copati

V gore se podamo v lahkih in udobnih planinskih čevljih. Na Planinski zvezi Slovenije svetujejo visoke, lahko tudi pol visoke, ki varujejo gležnje pred manjšim kamenjem, hkrati pa vsaj nekoliko dodatno utrdijo gležnje. 

Preveč toplotno izolirani planinski čevlji, ki so namenjeni za hojo v snegu ali pozimi, niso primerno obuvalo, saj se v njih noga izdatno poti, kar predvsem vpliva na počutje in koncentracijo. Kaj pa lahki športni copati, ki so pogosto obuvalo dnevnih obiskovalcev gora? 

»Lahko, če imajo kakovosten podplat, ki je tudi torzijsko stabilen. Lahko, če jih imajo obute hoje vajene noge, ki imajo močno mišično strukturo in vezi. Imajo pa svoje omejitve; Uršlja Gora, Velika planina, Planina Konjščica, do Kamniškega sedla, Slavnik. Nikakor pa z njimi ne na Triglav, Grintovec, Stol, Viševnik, Raduho ... Pa bomo ponovno naleteli na vprašanje: 'Ja, Marjan Zupančič, ki se je podal na pot po Slovenski planinski poti z željo, da jo preteče v najkrajšem času, pa ima ves čas obute tekaške copate ali pa Ana Čufer, ki se je v rekordnem času povzpela na Triglav.' Moj odgovor: 'Ko smučam na Krvavcu, me večkrat premami želja po dosegu velike hitrosti. Spustim, in kaj hitro ugotovim, da je smukaška proga Streif rezervirana za najboljše posameznike,« dodaja Šerkezi.

Poletne nevihte

V gore se odpravimo zgodaj zjutraj, ob štirih, petih, včasih tudi že prej. S tem se bomo izognili popoldanskim nevihtam, ki so najpogostejši vremenski pojav v poletnih mesecih. Pred strelo pa smo varni samo v planinski koči. Opazujmo nebo in oblake. Visoki, beli, kopasti oblaki so znanilci prihajajoče nevihte. 

Čim prej sestopimo na varno v dolino ali v zavetje planinske koče. V primeru, da nas nevihta preseneti v gorah, je nujno, da sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oziroma predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. 

S sebe odstranimo vse kovinske predmete ter jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali. Usedemo se na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravimo v nahrbtnik in oblečemo v zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji. 

Pazimo tudi, če imamo na glavi čelado in ima ta kovinske zakovice, jev tem primeru  bolje, da jo snamemo z glave.

Izogibamo se tudi osamelih, izpostavljenih predmetov (drevesa, viharniki, žandarji …) in pazimo, da se sami ne izpostavimo. S telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko »sprehodijo« blodeči se tokovi strele. Če smo v kotanji, jami, je najvarnejše mesto sredina jame oziroma kotanje. Če smo na robu police, je dobro, da se pripnemo z vrvjo, ki naj od nas teče po tleh.

Izogibajmo se prostorov, kamor strele redno udarjajo. Spoznamo jih po razklanih deblih dreves, razritih tleh, preklanih skalah in rdečkastih kamninah. Vlažne grape in žlebovi, po katerih teče voda, so tudi zelo verjetna mesta za udar strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestopanje, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov.

Pomembno:

  • Poslušajte/preberite vremensko napoved in jo upoštevajte pri načrtovanju svojih aktivnosti v hribih.
  • Seznanite se z vremenskimi in klimatskimi značilnostmi želenega cilja.
  • Opremite se vremenski napovedi ustrezno, upoštevajte vreme in druge razmere. Bolje je imeti suho vetrovko kot mokro glavo.
  • Med turo spremljajte razvoj vremena in se ravnajte po vremenu in razmerah.
  • Rana ura je zlata ura – plohe in nevihte se večinoma pojavijo popoldne.
  • Spremljajte razvoj kopastih oblakov, njihov zgodnji dopoldanski pojav je znanilec neviht.
  • Če čutite vlažnost ozračja oziroma ne morete videti daleč (zrak je moten), potem se vlažnost zraka povečuje, kar povečuje verjetnost nastanka neviht.
  • Če se pripravlja k nevihti, se umaknite z izpostavljenih točk, po možnosti v zavetje.
  • V lepem vremenu in ugodnih razmerah je vsak cilj v hribih laže dosegljiv.
(foto: Matjaž Šerkezi).

Pogledala me je kravica

V sredogorju bomo večkrat prečili planinske pašnike, na katerih se pasejo krave, konji, drobnica. Opazujmo jih od daleč. Ne hranimo živali, sploh teličke, saj so krave zanje zelo zaščitniške.

Izognimo se jim v loku. Še manj jih poskušajmo jahati ali pa delati »selfija« v njihovi družbi. Če so z nami pasji kosmatinčki, jih imejmo na vrvici.

Planinska čelada

Povsod, kjer planinska pot preči melišče ali pelje pod steno, glavo zaščitimo s čelado, saj je povečana možnost padajočega kamenja. Čelado svetujemo tudi tam, kjer je večje število obiskovalcev in pot poteka v ključih, saj planinci pred nami pogosto nehote sprožijo kakšen kamen.

Naša družba

V gore gremo pogosto z družbo. »Veriga je tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen,« pravi pregovor. To še posebej velja, če so v naši družbi otroci ali starejši. Izlet prilagodimo njihovim sposobnostim.

»Sploh pri otrocih naj ne bo prvi cilj osvojitev vrha, ampak dogajanje na poti, izlet naj ne bo predolg. Bodimo njihovi spremljevalci. Pri starejših upoštevajmo tudi njihovo zdravstveno stanje. Kronične bolezni, s katerimi lahko normalno živimo vsakdanje dolinsko življenje, v gorah zaradi dehidracije, napora, višine ... lahko kaj hitro postanejo resne in življenja ogrožajoče (sladkorna bolezen, težave s srcem ...). Pomoč gorskih reševalcev pa je daleč, saj ni nujno, da bo lahko priletel helikopter in nanjo lahko čakamo tudi več ur, kar je za marsikoga lahko usodno. Vedeti je tudi potrebno, da se pri večini gorskih nesreč posreduje klasično in ne s helikopterjem,« opozarja Šerkezi.

Zašel sem s poti ...

V primeru, da ste se izgubili, se ustavite, umirite. Vrnite se po isti poti, do zadnje oznake in poiščite pravo pot. Planinske poti so označene s Knafelčevo markacijo. Če vas preseneti megla, ne tavajte v neznano, saj s tem tvegate padec v globino ali zdrs po pobočju.

Ponovno se ustavite, se toplo oblecite, poskrbite za varnost (svojo in ostalih udeležencev), da ne bi zdrsnili po pobočju in počakajte. V tem primeru vas bo ponovno rešil nahrbtnik z obvezno planinsko opremo.

Torej, ko se boste te dni odpravljali v gore:

  • Načrtujte pot.
  • Pokličite v planinsko kočo in rezervirajte spanje.
  • Okusno hrano in osvežilno pijačo dobite v planinski koči. Obujte lahke, poletne planinske čevlje. Svetujejo visoke, lahko polvisoke, sploh za noge nevajene hoje po planinski poti.
  • V gore se odpravite zgodaj, ob štirih, petih in se na ta način skušajte izogniti poletnim nevihtam, ki jih spremljajo strele.
  • Smeti nesemo v dolino in jih odložimo v koše za smeti.
  • Če pridete do pretrgane jeklenice in pot ni varna za prečenje, obrnite; če se ne počutite dobro ali pa imate slab dan; se usedite, zadihajte, poglejte naravo okrog sebe in se z nasmehom vrnite; če izgubite markacije, se vrnite po isti poti nazaj ...

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Hmmmm (nepreverjen)

In, najpomembnejse: idi svojin sposobnostin primerno! Ce si vceraj sel iz Lendave proti Vinariumi in ce gnes ides gor na Pohorje, vutro nemas izkusenj pa sposobnosti iti na Triglav ali Grintovec. Fajn pomali gor po zahtevnostni lestvici, brez preskakovanja vecih stub

Matematika.. (nepreverjen)

Gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor.
Vem da me boste zaspali z minusi, ampak resnica je včasih tudi kruta.

Bistvo (nepreverjen)

Aaajgaaa Ceha! Tud slovenclji ze v sandalkah gor rinete.

mrazi (nepreverjen)

Enostavno. Začeti posiljati račune za resevanje tem Instagram idiotom in jih tudi izterjati in to dati na spletna omrezja, ko bodol e ti bridkoj jokali, ker ne bodo imeli za denarja za zadnji krik mobilne tehnike.

Starejše novice