Foto: Bobo
Štiri dni po največji naravni katastrofi v Sloveniji nevarnostni še ni konec, saj prebivalce ogrožajo zemeljski plazovi, prav tako je zelo visoka še vedno tudi Mura. Škoda je velika, zato je zaživela aplikacija za pomoč prizadetim prebivalcem.

Slovenija se sooča s posledicami najhujše ujme v njeni zgodovini. Obilne padavine so v zadnjih dneh povzročile povodenj in sprožile številne plazove. 

Prizadeti sta namreč dve tretjini države, posebej hudo je bilo na Koroškem in v Savinjski dolini, pa tudi na Gorenjskem, v osrednji Sloveniji, v Pomurju in Severnoprimorskem.

Padavine so se naposled umirile, kar se odraža tudi na postopnem izboljševanju stanja na terenu.

»Kljub temu vse intervencijske enote še vedno izvajajo vse potrebne aktivnosti za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, kar pomeni, da smo še vedno, ne glede na to, da je stanje v Sloveniji glede prizadetosti različno, v fazi, ko predvsem zagotavljamo varnost ljudi in oseb,« je danes poudaril Leon Behin, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Najbolj prizadet del Slovenije je Savinjska dolina

Behin je na novinarski konferenci povzel trenutno stanje na terenu. Po njegovih besedah predvsem na zahodu države oziroma na območju Gorenjske, še vedno potekajo določene intervencijske aktivnosti, predvsem pri zagotavljanju dostopnosti poti in zagotavljanju varnosti.

Podobno je stanje na Koroški Beli, kjer še vedno preverjajo stanje na plazu z namenom, da zagotovijo največjo varnost trenutno evakuiranih ljudi. Zelo prizadeti sta tudi Črna na Koroškem in Mežica, kjer je še vedno veliko cest neprevoznih.

Na drugi strani, v osrednjem delu države že poteka intenzivna sanacija in odpravljanje posledic. Pri tem pa ne beležijo kakšnih izstopajočih ali na novo razvijajočih se dogodkov.

Najbolj prizadet del države pa je Savinjska dolina, kjer se po besedah Leona Behina, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, stanje spreminja iz ure v uro, predvsem zaradi zelo intenzivnih zemeljskih plazov. Pri tem dodaja, da so tam naposled dostopni vsi kraji, vendar iz različnih smeri.

Behin še razlaga, da je iz manj prizadetih območij države na terenu med 400 in 500 gasilci, ki so priskočili na pomoč najbolj prizadetim delom Slovenije.

Nasipi Mure še vedno puščajo

Relativno visok pretok pa ima še vedno Mura, kjer so pristojni, kljub padcu vodostaja, še vedno zelo pozorni, da ne bi prišlo do porušitve nasipov na reki.

»Ti nasipi še vedno puščajo na določenih predelih in upamo ter smo pripravljeni na nekoliko slabše scenarije. Lahko pa povemo, da je ravno z aktivacijo včeraj prepeljanih ekip za prečrpavanje velike količine vode, ki jih imamo v okviru civilne zaščite iz drugih regij, bilo danes obranjeno naselje Hotize pred nadaljnjimi poplavami,« razlaga Behin.

Ne nazadnje dodaja, da se razmere po državi nekoliko umirjajo, zaradi česar pristojni prehajajo v fazo zaključnih ukrepov, ki so neposredna posledica poplav. 

»Upamo, da bomo v naslednjih dnevih zagotovili tudi kolikor toliko normalne komunikacije. Je pa res, da normalnega stanja še nekaj časa na teh območjih ne bo,« zaključuje Behin.

Zaživela aplikacija za pomoč po poplavah

Prav tako je danes zaživela aplikacija Poplave 2023, kjer lahko vsi, ki bi želeli pomagati prizadetim v poplavah, ponudijo pomoč. S tem bodo pri civilni zaščiti dobili neposredno povezavo ne le do tistih, ki pomoč potrebujejo, ampak tudi tistih, ki jo ponujajo.

Kot poudarja Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite Notranjska, je potrebna enotna ter ciljno usmerjena vstopna točka za nudenje pomoči državljanom. Pomoči potrebni bodo tako svoje potrebe sporočili najbližjemu civilnemu štabu, ki jih bo posredoval regijskemu štabu.

V aplikaciji bodo nato prikazani tisti aktualni artikli, ki jih bo prizadeto prebivalstvo v nekem trenutku najbolj potrebovalo. Posameznik, ki pa bo želel pomagati, pa se bo v aplikacijo prijavil, nato pa bo v dnevu ali dveh obveščen o tem, kje je pomoč potrebna.

Nekateri prebivalci še vedno brez elektrike

Minister za okolje Bojan Kumer je danes razložil, da je bilo zaradi obsežnih poplav sprva 50.000 odjemalcev brez električne energije, zdaj pa se število takšnih odjemalcev giblje okoli 1800, predvsem na območju zgornje Savinjske doline, Koroške ter Gorenjske. Celotna škoda pa naj bi bila odpravljena v nekaj dneh.

Na ministrstvu za okolje zato pripravljajo posebne ekipe, ki bodo pregledovale kritične inštalacije, da bodo lahko prebivalci na prizadetih območjih varno priključili naprave na električni sistem. 

Kumer pa je danes razložil, da še je vedno nekoliko okrnjen javni železniški potniški promet, tako je po njegovih besedah trenutno prizadetih manj kot deset odstotkov železniških povezav, zaradi česar Slovenske železnice že obnavljajo trenutno stanje. Na drugi strani pa so avtoceste v celoti odprte.

Komentarji (7)

Drr. (ni preverjeno)

Drama, drama, drama...

Poplave 23 (ni preverjeno)

Kak te to vse zna . Ura je 20.00 in sem po 26 urah prišel domov z intervencije. V spodnjem delu Hotize se vedno narašča potok Jedro in v njo smo postavili dve muljni črpalki keri bosta vso noč črpali .Še vedno z polno silo voda priteka . NI ŠE OBRANJENO KOT RAZLAGA BEHIN. Nema pojma te človek ka gučij. Idi na teren pa te poročaj NEJ NA PAMET NEKAJ. Veliko dezinformacij se piše.

čarni vrag (ni preverjeno)

Mura je padla na manj kot polovico maximalnega pretoka. Kak bi zdaj predrla nasipe je znano samo "strokovnjakom".

Tecumseh (ni preverjeno)

Maš prav.

In reply to by čarni vrag (ni preverjeno)

Kuli

Baug daj, ka bi Mura poplavila Bakreno ves pri Sobote, prebivalce pa bi se odselile nazaj v Indijo.

Muppet (ni preverjeno)

Sobotainfo v vsem svojem fašoistoidnem sijaju. Povest o “dobrih” ljudeh.

In reply to by Kuli

Celavitatu (ni preverjeno)

Of bistricki se izda krivij Mađara ka zamasil vodotoke,ali si je pa premislo??

Starejše novice