Vsi tisti, ki se namreč spopadajo z alergijami, ob cvetenju trav, dreves in cvetlic, zaznajo nadležno smrkanje, kihanje in solzenje.
Pojavljanje alergij je že nekaj let v porastu
Glede na razpoložljive podatke WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) zavzemajo alergije četrto mesto na svetovni lestvici bolezni.
Prav tako so raziskave pokazale, da za alergijskim rinitisom oboleva nekje 20 % ljudi v razvitem svetu, pri 13 – 38 % bolnikov, ki se ne zdravijo, pa se pozneje razvije alergijska astma. In večina ljudi, ki se sooča s težavami, se najprej oglasi v lekarni.
Alergijski rinitis ali seneni nahod. Za kakšno bolezen gre?
Alergijski rinitis ali seneni nahod je zelo pogosta alergijska bolezen, ki je dedno pogojena, za njen nastanek pa je ključnega pomena okolje, v katerem živimo.
Povzročitelji (alergeni) sezonskega oz. senenega nahoda so v spomladanskem času večinoma pelodi trav in dreves (po alergenski moči si sledijo: pelod breze, leske, jelše), v poletnem času so alergeni pelodi plevelov in zeli (navadni pelin, trpotec, ambrozija), jeseni pa predvsem pelodi plevelov in plesni. V teh primerih govorimo o sezonskem alergijskem nahodu.
Lahko pa je alergijski nahod tudi celoletni, povzročajo pa ga predvsem hišne pršice, živalske dlake in plesni.
Simptomi, ki jih pri alergijah opazimo?
Pri alergijskem rinitisu bolnik opazi srbenje nosu, ki se širi tudi v žrelo, srbi lahko tudi ustno nebo, pojavi se kihanje, ki je velikokrat zelo intenzivno in noče izzveneti, potem je značilen voden izcedek iz nosu, nabreklost nosne sluznice, lahko tudi zamašen nos, zelo pogosto se razvije tudi alergijsko vnetje oči s srbenjem in solzenjem (konjunktivitis) ter rdečino v očeh.
Ker so sluznice nabrekle, prihaja do pocejanja v žrelo, kar povzroča kašelj, pri mnogih pa je izražena tudi napetost in pritisk v nosu, glavi in ušesih, kar ima za osledico krvavitve iz nosu. Bolnike poleg simptomov, pogosto spremljajo tudi utrujenost, zaspanost, razdražljivost in glavobol.
Zakaj prihaja do alergijske reakcije?
Alergija je nenormalni odziv imunskega sistema na neko snov, ki ponavadi ni škodljiva. Imunski sistem ščiti telo pred tujki (alergeni) s tem, da proizvaja protitelesa in druge kemične snovi za boj proti njim.
Ponavadi se imunski sistem ne zmeni za benigne vrste snovi (hrana, pelod, zdravila,..) in se bori le proti nevarnim snovem (bakterije,…). Če pa imunski sistem ne loči nenevarne snovi od nevarne in vdihani neškodljivi pelod zazna kot nevarno snov, se sproži alergijska reakcija.
V tej kemični reakciji se sprošča kemična snov histamin, ki izzove vazodilatacijo (razširitev žil), poveča kapilarno prepustnost in povzroči skrčitev gladkih mišic ter s tem pojav mnogih simptomov, povezanih z alergijami (srbenje, solzenje, kihanje, kašljanje, zamašen nos, izcedek iz nosu, pritisk v nosu, ušesih in glavi, zaspanost,…).
Vsi ti simptomi imajo varovalno funkcijo, saj želijo alergen izločiti in mu onemogočiti nadaljnji vstop v telo, pa vendar so moteči in jih je potrebno zdraviti.
Kakšno je zdravljenje in po kakšno pomoč lahko prihajamo v lekarne?
Strategija zdravljenja se ponavadi začne z izogibanjem alergenom, ki reakcijo povzročajo. Ker je to zelo težko in velikokrat celo nemogoče, je v večini primerih potrebno poseči po zdravilih, ki zmanjšajo alergijski odziv in odpravijo ali omilijo bolezenske znake in simptome. V lekarni so na voljo antihistaminiki, ki se dobijo tudi brez recepta.
Velikokrat ljudje posegajo po dekongestivih v obliki nosnih pršil ali kapljic, ki olajšajo težave z zamašenim nosom. A pri uporabi le teh je potrebna previdnost, na kar uporabniki radi pozabljajo. Dolgotrajna uporaba dekongestivov (več kot 5 do 7 dni) namreč vodi v nasprotni učinek – zamašenost nosu se še poslabša, hkrati pa sluznica postaja vse bolj suha in zato dovzetna za nove dražljaje.
Iz tega razloga se svetuje tudi dodatna uporaba fiziološke raztopine v obliki pršila ali kapljic ali oljna pršila, ki vlažijo nosno sluznico in hkrati izpirajo alergene. Uporaba je neomejena in brez stranskih učinkov.
Pogosto se pri ljudeh alergijske težave izrazijo na očeh. Te pordijo, srbijo in se solzijo. Seveda tovrstne težave lahko ublažimo z antihistaminikom v obliki tablet in / ali kapljic.
Dokazano je, da pripravki, ki vsebujejo kalcij in magnezij, pomagajo uravnavati tvorbo histamina. Tudi vitamin C deluje kot naravni antihistaminik, vitamini A in B kompleks pa naj bi bili močni spodbujevalci imunskega sistema. Zato je dodatek kakšnega vitaminsko – mineralnega pripravka dobrodošel.
"Brez recepta so v lekarni na voljo tudi novejši pripravki, ki vsebujejo inertno snov in delujejo kot preventiva pred nastankom alergijske reakcije. Ob vpihu v nos se na nosni sluznici naredi zaščitna obloga, kamor se ujamejo vdihani alergeni. Ker je alergenom s tem preprečena nadaljnja pot, tudi do alergijske reakcije ne pride", sporoča magistra farmacije, Polonca Fiala Novak iz Pomurskih lekarn.
Lahko kot preventiva še kaj storimo s preprostimi ukrepi?
Ker se je potrebno izogibati alergenom, je dobro vedeti, da je peloda manj v deževnih dneh, največ pa ga je v vročih, sončnih in vetrovnih dneh ter v jutranjih urah.
Če morate biti zunaj, nosite zaščitna očala in si zaščitite usta in nos. Okna v domovih naj bodo zaprta, pomagate pa si lahko tudi z čistilci zraka. Trava naj ne bo višja od 3 cm, saj s tem preprečujete nastanek peloda. Redno si umivajte roke, obraz, lase in si ne mencajte oči, pač pa jih večkrat dnevno izperite.
Izogibajte se uporabi acetilsalicilne kisline (Aspirin), ker lahko poslabša simptome alergijskega rinitisa.
Pazite tudi, če uživate med in njegove izdelke; le ti lahko ublažijo simptome alergij, lahko pa jih dodatno vzpodbudijo, predvsem če gre tudi za alergijo na med.
S tovrstnimi nasveti, je mag. farm. Polonca Fiala Novak (Pomurske lekarne) prepričana, se bodo tudi alergiki lahko veselili lepot narave skozi celotno leto.
Starejše novice
