Čeprav je do začetka zime še več mesecev, so vremenski modeli že ponudili prve namige. Za Evropo se nakazujejo nadpovprečne temperature, pomembno vlogo pa bi lahko imel tudi zelo močan El Niño.
Prvi dolgoročni izračuni za zimo 2026/27 kažejo na precej dinamičen razvoj vremena.
V ospredju je krepitev zelo močnega El Niña, ki bi lahko vplival na zračne tokove nad severno poloblo. Najizrazitejše spremembe se nakazujejo sredi in v drugi polovici zime.
Portal Severe Weather Europe izpostavlja tri ključne dejavnike: močan El Niño, stratosferske vetrove nad tropi in zmanjšano količino morskega ledu na Arktiki.
Začetek zime bi lahko bil milejši
V začetku zime naj bi polarni vrtinec ostal razmeroma močan in stabilen.
Stabilen polarni vrtinec zadržuje najhladnejši zrak nad območjem severnega pola. Evropo v takšnih razmerah pogosteje dosegajo milejši zahodni in jugozahodni zračni tokovi.
Za Slovenijo bi to lahko pomenilo več obdobij z nadpovprečnimi temperaturami, predvsem decembra in v začetku januarja.
Ob prehodih vremenskih front bi bile padavine v nižinah pogosteje v obliki dežja, meja sneženja pa bi se večkrat zadrževala višje.
Januarja se kaže oslabitev polarnega vrtinca
Najnovejši sezonski izračuni kažejo izrazit padec moči polarnega vrtinca januarja in februarja. Napovedana hitrost vetrov v stratosferi se v tem obdobju spušča precej pod dolgoletno povprečje. To je eden najizrazitejših zgodnjih signalov za prihajajočo zimo.
Oslabljen polarni vrtinec omogoča, da se hladen arktični zrak začne spuščati proti srednjim zemljepisnim širinam.
Takšno dogajanje lahko v Evropi prinese pogostejše ohladitve, severne zračne tokove in več možnosti za sneženje.
Največja verjetnost za spremembo vremenskega vzorca se kaže januarja in februarja.
Zelo močan El Niño bo vplival na zimo
El Niño nastaja zaradi izrazito toplega morja v osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana. Modeli napovedujejo, da bi temperature morja na nekaterih območjih lahko presegle dolgoletno povprečje za več kot štiri stopinje Celzija.
Takšen dogodek bi se uvrstil med tako imenovane super El Niño pojave in med najmočnejše dogodke v zadnjih desetletjih. Močan El Niño spreminja položaj območij visokega in nizkega zračnega tlaka ter spodbuja širjenje atmosferskih valov proti stratosferi.
Ti valovi lahko pritisnejo na polarni vrtinec, ga premaknejo iz njegovega običajnega položaja ali ga oslabijo.
-
Globalno | 0 komentarjevOsvežena napoved za poletje: Kako bo julija in avgusta?
Kaj El Niño pomeni za Slovenijo?
El Niño lahko vpliva na vremenske vzorce po vsem svetu, vendar njegov vpliv na Evropo ni tako neposreden kot na območju Tihega oceana ali Severne Amerike.
V Evropi lahko vpliva na položaj območij visokega in nizkega zračnega tlaka ter na potek zahodnih zračnih tokov. Posredno lahko spremeni tudi pogostost atlantskih ciklonov, razporeditev padavin in možnosti za prodore hladnega zraka proti jugu.
Tudi ameriški meteorologi opozarjajo, da niti najmočnejši dogodki ne povzročijo pričakovanih posledic na vseh območjih.
Kaj pa polarni vrtinec?
Na potek evropske zime močno vpliva tudi polarni vrtinec, obsežno območje hladnega zraka in nizkega zračnega tlaka nad severnim polom.
Če je vrtinec močan in stabilen, hladen zrak običajno ostaja daleč na severu. V srednji Evropi je takrat več možnosti za milejše zahodne zračne tokove. Če polarni vrtinec oslabi ali se razdeli, se lahko mrzel arktični zrak spusti proti Evropi.
Razvoja polarnega vrtinca za prihajajočo zimo trenutno še ni mogoče dovolj natančno oceniti. Prav ta dejavnik bi lahko pozneje bistveno spremenil prve sezonske napovedi.
Največ možnosti za preobrat sredi zime
V zimah z El Niñem je oslabitev polarnega vrtinca pogostejša decembra in januarja. Najizrazitejši vpliv se običajno pokaže januarja, ko se poveča tudi možnost nenadnega segrevanja stratosfere.
Pri tem se temperatura visoko nad severnim polom v kratkem času močno zviša, zahodni vetrovi pa oslabijo ali spremenijo smer. Posledice se lahko nekaj tednov pozneje pokažejo tudi pri tleh.
V Evropi se takrat poveča možnost vzpostavitve območja visokega zračnega tlaka nad severnim Atlantikom ali Grenlandijo. Hladen zrak se lahko nato usmeri proti osrednji in južni Evropi.
Slovenijo bi lahko dosegli pogostejši hladni prodori
Za Slovenijo bi oslabitev polarnega vrtinca pomenila večjo možnost prihodov hladnega zraka s severa ali severovzhoda.
Ob sočasnem nastanku ciklona nad Sredozemljem bi se povečala tudi možnost obilnejšega sneženja.
Takšna kombinacija lahko prinese sneg po večjem delu države, tudi po nižinah. Pomembno vlogo bi imela smer prodora hladnega zraka. Če bi se glavnina mrzlega zraka usmerila nad osrednjo Evropo in Alpe, bi se zimske razmere lahko razširile tudi nad Slovenijo.
Ob severovzhodnih tokovih bi bile najnižje temperature verjetnejše v notranjosti države, ob sredozemskih ciklonih pa bi se povečala količina padavin.
Manj arktičnega ledu dodatno pritiska na vrtinec
Pomemben dejavnik je tudi stanje morskega ledu na Arktiki. Posebej izstopata Barentsovo in Karsko morje, kjer se kaže zmanjšana količina ledu.
Manj ledu pomeni, da morje v ozračje odda več toplote. S tem se spreminjajo zračni tokovi in atmosferski valovi, ki se lahko širijo proti stratosferi.
Takšno dogajanje dodatno povečuje možnost oslabitve polarnega vrtinca v zimskih mesecih.
Večja možnost snega januarja in februarja
Prvi signali tako kažejo na zimo z dvema različnima obdobjema. December in začetek januarja bi lahko bila milejša, z več atlantskega oziroma zahodnega vremena.
V nadaljevanju zime bi se lahko povečala pogostost hladnih prodorov. Za sneg po nižinah bi bila najbolj ugodna druga polovica januarja in februar, predvsem ob vzpostavitvi severnih ali severovzhodnih tokov.
Več možnosti za daljšo snežno odejo bi bilo v notranjosti Slovenije ter na območjih z večjo nadmorsko višino.
Zima bi lahko pokazala dva obraza
Prvi izračuni za zimo 2026/27 kažejo milejši začetek in možnost izrazite spremembe sredi zime.
Zelo močan El Niño, manj arktičnega ledu in napovedano slabljenje polarnega vrtinca podpirajo bolj dinamičen januar in februar.
Slovenijo bi lahko takrat pogosteje dosegli prodori mrzlega zraka, ob ustreznem razvoju sredozemskih ciklonov pa tudi obilnejše sneženje.
Najbolj zimski del prihajajoče sezone se tako za zdaj nakazuje v drugi polovici zime.
