Razlike med občinami.
Povprečni neto dohodek na prebivalca v slovenskih občinah razkriva velike razlike. Šenčur je lani prehitel celo prestolnico, medtem ko Kuzma ostaja najrevnejša občina v državi.
Šenčur prehitel Ljubljano in Kranjsko Goro
Občina Šenčur je v letu 2023 zasedla prvo mesto po višini povprečnega neto dohodka na prebivalca, ki je znašal 16.778 evrov.
To pomeni 23 odstotkov več od slovenskega povprečja, kar jo postavlja na vrh lestvice že v prvem letu, ko je prehitela tudi dolgoletna favorita Kranjsko Goro in Ljubljano.
Med deseterico najbogatejših občin so se lani znašle še: Trzin, Log - Dragomer, Ankaran, Komenda, Škofljica, Mengeš, Vodice in Žirovnica.
Izpadle pa so občine Mežica, Novo mesto, Šmarješke Toplice, Bled in Ljubljana.
Kuzma na repu že deveto leto zapored
Na drugem koncu lestvice ostaja Kuzma, kjer so prebivalci lani v povprečju prejeli le 9215 evrov neto dohodka, kar je 32 odstotkov manj od slovenskega povprečja.
Kako se je odrezalo Pomurje?
Najvišji povprečni neto dohodek je lani imela Murska Sobota, kjer je znašal 13.143,31 evra. Sledijo Radenci z 12.450,99 evra, Lendava z 12.246,88 evra, Križevci z 12.393,19 evra ter Veržej, kjer je dohodek znašal 12.193,91 evra.
Tik za njimi so Moravske Toplice z 12.189,40 evra, Ljutomer z 12.168,78 evra, Velika Polana z 12.165,62 evra, Beltinci z 12.217,82 evra in Turnišče, kjer je povprečni dohodek znašal 12.107,08 evra.
V razponu nad 11.900 evrov sta še Tišina z 11.910,93 evra in Kobilje z 11.960,58 evra. Tem sledijo Črenšovci z 11.858,78 evra, Odranci z 11.671,34 evra, Šalovci z 11.674,76 evra, Dobrovnik z 11.464,61 evra, Gornja Radgona z 11.545,60 evra, Puconci z 11.580,33 evra, Sveti Jurij ob Ščavnici z 11.347,13 evra ter Cankova, kjer so v povprečju prejeli 11.094,10 evra.
Blizu spodnjega dela lestvice so še Razkrižje z 11.016,16 evra, Gornji Petrovci z 10.925,87 evra, Grad z 10.104,97 evra, Apače z 10.665,70 evra, Hodoš z 9.992,54 evra, Rogašovci z 9.401,73 evra in na dnu še vedno Kuzma, kjer je povprečni neto dohodek znašal 9.215,27 evra.
Razlike v neto prejemkih tako ostajajo izrazite, predvsem med osrednjeslovenskimi in vzhodnimi regijami.
