Ker so njihov vrt neprestano obiskovali in napadali nadležni polži, se je družinsko podjetje Konik odločilo, da zasnuje inovativno ograjo za boj proti rdečerjavim zlikovcem. Ograjo so poimenovali kar StopSnails oziroma StopPolžem.
Leto 2020 je bilo prelomno leto. Pandemija novega koronavirusa je spremenila način našega dela, učenja, tudi potek družbenih interakcij.
Zaradi zapiranja družbenega življenja imamo ljudje več časa za razmišljanje o sebi, svojih prijateljih, naših najbližjih in tudi o našem razmerju z zemljo.
Prav zaradi tega se je družinsko podjetje KONIK iz Slovenj Gradca odločilo za nove podvige. V zadnjem letu so namreč sami poskušali pridelati vse, kar bi potrebovali za prehransko osveščen življenjski slog. Med letom so se tako zelo trudili, da bi porabili manj denarja za zelenjavo ter da bi zmanjšali vpliv na okolje z različnimi okolju škodljivimi izdelki, ki so prisotni pri nakupovanju v trgovini.
Vendar kaj kmalu je njihov vrt postal pravi raj za polže. »Prišli so, ne da bi kaj vprašali in začeli jesti našo zelenjavo. Doživeli smo pravi občutek obupa, ko smo izvedeli, da so ta sluzasta rdečerjava bitja čez noč pojedla našo mlado solato,« razlaga Mateja Brglez, ki je s staršema in možem zasnovala inovativno ograjo proti polžem.
Dan in noč so iskali rešitve, kako se jih znebiti, a jih ne ubiti. Kot razlaga Mateja, jim internet ni ponudil nobene prave rešitve. »Želeli smo vrt brez polžev, ne pa ekosistem brez njih,« dodaja Brglezova.
Ograja se uspešno bori proti polžem, a je varna za druge živali
Tako so prišli na idejo, da bi zgradili ograjo, da bi polži ostali zunaj vrta, in kar je najpomembneje, živi. Poimenovali so jo kar StopSnails oziroma StopPolžem.
»Ograja proti polžem StopSnails je rešitev, ki ni le okolju prijazna, ampak je tudi izjemno učinkovita v primerjavi z drugimi razpoložljivimi metodami,« pravi Mateja Brglez.
»Idejo staršev sem hitro podprla sama, okleval ni niti moj mož Blaž Brglez. V projekt smo vključili mojega strica Slavka, ki je po izobrazbi električar. Bil je v pomoč pri predelavi ohišja za baterijo, na katerem ob pravilni namestitvi utripa lučka. Sodelovala sta tudi najina otroka. Pri izdelavi grafične podobe je precej pripomogla hčerka, ki je fotografinja,« dodaja Mateja Brglez.
Ograjo tako napaja devetvoltna baterija, ki v rednih časovnih presledkih oddaja šibek električni signal, kar zadostuje za boj proti polžem, hkrati pa je popolnoma varna za druge živali in ljudi.
Potrošniki jo lahko namestijo okoli vrta ali visoke grede, možno pa je z ograjo povezati tudi več visokih gred med seboj.
»Električno ograjo proti polžem smo lani veliko testirali. Tudi tako, da smo naredili lesen obod, v katerega smo dali polže, še prej pa smo na notranjo stran namestili električno ograjo. Polži so želeli zbežati iz oboda, a so se ob stiku z električno ograj obračali,« razlaga.
»Naj polži gredo k sosedu«
Trenutno so na voljo tri dolžine ograje, katerih cena se giblje od 37 evrov za šestmetrsko ograjo, do 50 evrov za tridesetmetrsko ograjo, kupci pa lahko naročijo tudi daljše po dogovoru.
»Moji starši so si namreč ogradili celotno parcelo. Kljub ograji se bo letos zagotovo še pojavil kakšen, saj polži v zemljo izležejo jajčeca, ki preživijo zimo. A pomembno je, da na parcelo ne bodo prihajali novi. Podobnega produkta, ki bi zagotovo varoval vrt ali gredo pred polži v Sloveniji ali v Evropi, ni. Produkt je bil razvit v Sloveniji, prav tako sestavljen. Na to smo zelo ponosni,« še pravi.
Svoj produkt so oglaševali tudi na spletni platformi Kickstarter, kjer pa jim potrebnih štiritisočakov ni uspelo zbrati. »Ko smo zgodbo predstavili Kikstarterju, se jim je zdela zanimiva. Tudi izdelek, ki je nekaj povsem novega, jim je bil zelo všeč, zato so nas podprli in nam dali zeleno luč. Res je, da cilja na Kickstarterju nismo dosegli, a nekaj prepoznavnosti smo poželi že samo s tem, ker smo se tam pojavili,« dodaja Brglezova.
In kakšni so njihovi načrti za prihodnost? »Radi bi poučili čim več ljudi, da so tudi polži pomembni za zdrav in uravnotežen ekosistem, saj so hrana za druge živali in pomagajo razgrajevati organsko snov. Ohranjajmo jih žive, toda zunaj zelenjavnega vrta. Hkrati pa upamo, da se bo produkt tako prodajal, da bomo lahko dodatno zaposlovati in širiti proizvodnjo. Naš slogan 'naj polži gredo k sosedu' namreč deluje,« še hudomušno zaključuje.
