ANONIMKA: Zaporniki tarča verbalnega in fizičnega nasilja s strani pravosodnih policistov?

Omenjeno pismo pa nikakor ni prvo, ki smo ga prejeli. Mariborski zaporniki so namreč že pred časom opozarjali na domnevno slabe bivalne razmere, slabo hrano, manko sodelovanja s pedagoškimi delavci in slabo zdravstveno oskrbo.

V enem izmed prejšnjih pisem so zapisali tudi, da bodo nehali hoditi na delo in začeli gladovno stavkati. Na kaj pa opozarjajo sedaj?

Fizično nasilje in poniževanja

V anonimnem pismu mariborski zaporniki izpostavljajo domnevne nepravilnosti glede delovanja pravosodnih policistov. Šlo naj bi za številna poniževanja, zlorabo položaja in fizično nasilje, ki so ga s strani paznikov oziroma pravosodnih policistov deležni zaporniki.

Pri tem anonimni zaporniki izpostavljajo, da naj bi zaporniki, ki prejemajo psihiatrično pomoč, deležni številnih zbadljivk s strani pravosodnih policistov. 

»Norčujejo se na način, 'češ, ali je res tako hudo pri nas v zavodu, da potrebuješ terapijo, da lahko zaspiš',« je med drugim zapisano v pismu.

Poudarjajo, da naj bi se pravosodni policisti že večkrat znesli nad kaznjenci. Ti naj bi prejeli številne fizične poškodbe, policisti pa naj bi od njih zahtevali podpis, »češ da je do poškodbe prišlo med igranjem košarke na zavodskem dvorišču«.

Pri tem izpostavljajo predvsem dva paznika, prvi je, kot pišejo, vodja zaprtega oddelka, drugi pa pol odprtega oddelka, ki naj bi kaznjence silila v dogovore, s katerimi si lahko 'priborijo' določene ugodnosti. 

»Delujeta način ponižanja obsojencev, verbalnih groženj, češ daj nama informacije, kje je mobilni telefon, ali kdo ima drogo, in dobil boš ugodnosti. Če jima informacij ne daš, pomeni, da boš odsedel do zadnjega dne in s tem izgubiš možnost predčasnega odpusta iz zavoda,« pravijo anonimni kaznjenci.

Odtujitev hrane in omejevanje obiskov

Anonimni zaporniki navajajo, da naj bi pravosodni policisti, kljub temu da imajo skladno s pogodbo zagotovljeno in plačano malico, hrano, ki je namenjena za zapornike, naj bi velikokrat pojedli sami ali pa si kosila nesli tudi domov.

»Potem pa smo mi prikrajšani za hrano, porcije so včasih tako majhne, da bi še s težavo nahranil otroka v vrtcu kaj še le odraslo osebo,« pišejo.

»Prav tako smo obsojenci v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor prikrajšani glede obiskov,« nadaljujejo v anonimnem pismu.

V zavodu so zaradi epidemioloških varnostnih razmer še vedno omejeni na eno osebo, brez fizičnega stika. Vendar kljub temu da naj bi direktor zavoda Robert Šilc vztrajno zatrjeval, da se bodo obiski sprostili, so ti še vedno omejeni na konec tedna, poleg tega pa naj bi bila lahko prisotna samo ena oseba, ki je polnoletna, obisk pa lahko traja do ene ure.

»Nekateri obsojenci svojih mladoletnih otrok niso videli več kot tri mesece, ker je direktor odredil, da lahko na obiske v zavodu pridejo samo polnoletne osebe. S tem so nam kršene tako človekove pravice, kot ustavne pravice,« poudarjajo anonimni zaporniki.

Slabo delovanje pedagoške službe

Za zidovi Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor poteka tudi pedagoška služba, ki naj bi obsojencem po prestani kazni pomagala vključevanje v civilno družbo.

»Pedagoška služba je pravzaprav odpovedala na celi črti. Predvsem ne gre prezreti arogantnosti pedagoške službe: ko jih prosiš za pomoč večkrat dobiš odgovor 'kdo pa misliš, da si, mi nismo za to tukaj, da bi tebi pomagali',« pišejo anonimni zaporniki.

Uslužbenci pedagoške službe, po besedah zapornikov, slabo izvajajo svoje delovne naloge, ki bi naj kaznjencem omogočale lažji prehod iz zavoda v civilno družbo. Pri tem zaporniki poudarjajo predvsem razgovore s pedagogi, ki potekajo enkrat na dva tedna, pri tem pa naj bi zahtevali samo, da se kaznjenci podpišejo na listo prisotnosti, pedagogi pa naj bi jih nato odslovili. 

»Včasih dobiš občutek, da hodijo v službo samo za to, da dobijo plačo, kljub temu da svojega dela ne opravljajo,« pišejo.

Na koncu anonimnega pisma izpostavljajo, da vedo, da so kaznjenci, vendar da želijo svojo kazen prestati na dostojen in človeški način, brez poniževanj.

»Prav tako ne tarnamo nad prostorsko stisko ali sobami, stavba je, takšna kot je, tukaj ima vodstvo zavezane roke in so v nemoči. Imajo pa moč v stvareh, ki smo jih izpostavili in nas resnično boli, ko nas ne tretirajo kot ljudi,« še zaključujejo.

Za odgovore smo se obrnili na Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer pa na njihov odziv še čakamo.