Gost tokratne oddaje Agri Next - Kmetijstvo za prihodnje generacije na televiziji IDEA, je bil magister Uroš Benec, s Službe za uradno potrjevanje semena poljščin in zelenjadnic na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Poudaril je ključno vlogo certificiranega semena pri zagotavljanju kakovostne in odporne kmetijske pridelave.
Gre za tisto seme, ki je bilo uradno potrjeno skozi strog nadzorni postopek – od pregleda na polju do laboratorijskih analiz, vključno s preverjanjem kalivosti, čistosti in sortne pristnosti.
Zakaj je certificirano seme boljše?
Razlika med certificiranim in domačim semenom je velika. Certificirano seme zagotavlja višjo genetsko čistost, večjo odpornost na bolezni ter manj tveganj za prenos škodljivcev in plevela.
Domače seme, ki ga kmetje pogosto hranijo iz prejšnjih let, pa lahko prenaša bolezni, kot sta gola snet ali fuzarioza, kar zmanjša pridelek in poveča stroške varstva rastlin.
»Certificirano seme pomeni, da je bilo to seme podvrženo nadzoru,« pravi Benec.
Čeprav konkretnih slovenskih raziskav ni veliko, praksa kaže, da je pridelek pri uporabi certificiranega semena lahko tudi do deset odstotkov višji, hkrati pa se zmanjša potreba po fitofarmacevtskih sredstvih. Zdrav začetek pomeni manj težav v rastni sezoni.
Trenutno stanje: premalo samooskrbe in prenizka ozaveščenost
Letno se v Sloveniji semenska pridelava izvaja na približno 1100 hektarjih, največ pri žitih (okoli 800 hekatrjev), a to zadošča le za del potreb.
Pri pšenici na primer zadostimo le okoli 40 odstotkov potreb, pri krompirju je stanje še slabše. Ocenjuje se, da približno polovica kmetov še vedno uporablja necertificirano seme – predvsem iz lastnih zalog.
»Žal je ta semenska pridelava nizka glede na to, kar bi mi praktično potrebovali,« pravi Benec.
Vzrok tiči tudi v kratkoročni ekonomski logiki. Certificirano seme kmetje pogosto dojemajo kot strošek, ne kot naložbo. V resnici pa je to ena najmanjših postavk v pridelavi, a z največjim vplivom, poudarja Benec. Ob tem doda, da pogosto manjka prave razlage, zakaj je kakovostno seme dolgoročno smiselnejša izbira.
Skupna kmetijska politika kot priložnost, ki jo (še) ne izkoriščamo
V tej luči Benec izpostavi tudi vlogo Skupne kmetijske politike, ki bi morala po njegovem mnenju bistveno bolj poudariti pomen uporabe certificiranega semena. Čeprav Skupna kmetijska politika že zdaj ponuja različne ukrepe in subvencije, ti še ne vplivajo dovolj neposredno na kakovost pridelave.
Benec pravi, da če želiš imeti neko podporo, moraš pač izkazati tudi, da uporabljaš certificirano seme. Ti pogoji bi morali postati standard pri določenih ukrepih.
Ključna pa je tudi sprememba miselnosti: namesto da kmetijstvo dojema pogoje kot administrativno oviro, bi morali ukrepi jasno pojasniti koristi – za pridelek, odpornost in ekonomsko uspešnost kmetije.
Za izboljšanje stanja na področju certificiranega semena v Sloveniji bo potrebna aktivna vloga vseh deležnikov – države, stroke, kmetov in industrije. Poudarek mora biti na dolgoročni varnosti, odpornosti in trajnosti, kar je v času podnebnih in tržnih nestabilnosti še posebej pomembno.
*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Generations.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
Starejše novice
