Položaj copate nam marsikdaj paše!

Komu je predstava 5moških.com namenjena, moški ali ženski publiki?

Mislim, tako bom povedal, čist vsem je namenjena. Je en tak odgovor na prvi del (5žensk.com, op.p.), kjer ženske kritizirajo nas, jaz sem se pa s fanti tukaj odločil, da pa bomo malo sami sebe. Valda da je bolj za ženske, saj je tudi vsaka publika v gledališčih ženska, moški potem samo zraven pridejo.

Povsod kamor pridete ste razprodani, predstava je očitno pisana na kožo Slovencem, slovenski publiki. Kateri elementi še posebej privabljajo gledalce?

Po mojem gre pri tej predstavi predvsem za žanr, ki je v bistvu prvoosebna izpoved, kar pomeni, da se posameznik veliko lažje poistoveti z besedilom, s štosi, z igralcem. Govorimo stvari, katere vsi občutimo ali pa so se vsem že kdaj zgodile. To je taka stand-up varanta smisel katere je povedati nekaj, kar se vsem dogaja, ampak na malo drugačen, smešen način. Odziv je velik, ker se vsak lahko najde v predstavi.

V predstavi dajete poudarek trpljenju moškega zaradi bistva moškosti same. Pa ste res moški takšni revčki, a vam je res tako hudo biti moški?

Neee, mi smo samo malo bolj mazohistično usmerjeni, v bistvi se mi zdi da nam en tak copata položaj marsikdaj celo paše. Ne, ni nam tako hudo. Je pa res, da ženska nosi hlače in podpira 3 vogale hiše.

Zdaj ste nam pa malo polaskali...

Ne, jaz res tako mislim. Moški je lahko še tako pameten pa organizacijski, ampak še zmeraj je ženska tista, ki pove no pa dejmo. Saj veš tisti rek; moški zbira, ženska izbere.

Kakšen je razlika v občutku stopiti na oder prvič, torej na premieri predstave, in potem stopiti na oder že več kot tristotič pred publiko z isto predstvo? 

Ja, no,.. prikrade se ena taka rutiniranost, ampak še vedno je zanimivo to, da nobena predstava ni popolnoma enaka drugi. Dobro, ampak zdaj po tristoti predstavitvi iste vsebine že malo težko rečem, da je enak elan, navdušenje kot na začetku. Je pa še vseeno lepo.

Se humorist rodi ali naredi?

Mislim, da se kar rodi, ampak oboje je mogoče. Je pa vsekakor dobrodošlo, če je nekaj prirojenega občutka za humor, za nianse, predvsem način razmišljanja, česar se človek težko priuči.

Kako pomebna je akademska izobrazba za dobrega, kvalitetnega igralca?

Šola sigurno da posamezniku nekaj, saj navsezadnje vsaka šola nekaj nauči. Predvsem se srečaš z metodologijo dela, ampak da bi ti pa dala nek dar ali pa posodila talent, tega pa se ne da. To pa moraš s sabo prinesti, če seveda imaš kaj.

Kako ocenjujete slovensko humoristično sceno? Je dovolj zrela, da bi lahko govorili o tipično slovenskem humorju, da bi ga lahko primerjali s tipično angleškim ali nemškim humorjem?

Hm.. ne  bi rekel da je čisto tako. Slovenija je bila vedno prestolnica uvoza in licenc, zaenkrat ne vem, če smo kaj posebnega skupaj spravili, da bi lahko rekel, da je pa to prav slovenski humor. Mislim, da ne. čeprav pa moram povedati, da smo imeli tam v 60-ih, v 70-ih krasne stvari na slovenski televiziji, npr. Naša krajevna skupnost, Mali oglasi, to so bile vrhunske stvari. In super komiki, Zlatko Šugman in veliko drugih. Kasneje se mi pa zdi, da je nastalo nekakšno mrtvilo, vse se je poskušalo kopirat, ponavljat, tako da ne morem povedat, da imamo nek specifičen humor. No, razen tega našega Janezeka, to pa je tudi vse.

Gledate kdaj svoje nanizanke, posnetke predstav?

Posnetke predstav raje ne gledam, sem veliko raje na odru. Pa tudi drugače ne spremljam svojih stvari, ne vem če sem vsega skupaj šest ali sedem delov Naše male klinike pogledal, čeprav se jih je na televiziji zavrtelo več kot 113. Mogoče zdaj to najno oddajo (As ti tud' not padu) malo večkrat ob nedeljah pogledam, ampak ne pretiravam, ker vseeno nimam toliko časa.

Avgusta ste postali očka male Leni, kako ste se spoprijeli s to povsem drugačno, resnično vlogo, vlogo resničnega očeta? Kako uskljajujete vse vloge v svojem življenju?

Uskljajujem predvsem tako, da sem si na področju dela dal malo več pauze, tudi predstave 5moških.com ne igram več toliko kot sem jo prej. Preprosto ni več časa. Vse več projektov odklanjam, mečem stran, ker mi trenutno dom in tamala največ pomenijo in so mi največja zabava.

Menda zelo radi stopite za štedilnik. Imate kakšen poseben recept - Zrnec special?

Veš, jaz nikoli po knjigi ne delam, vedno nekaj dodajam pa odvzemam. Imam en tak splošno slovenski recept, da vedno za tri ali štiri osebe skuham namesto za dve. In iz tega tudi sledi, da je treba vse pojest, »da pa ja ne bomo nč stran metali« in tako posledično pride do tega, kakor se lepo vidi, da sem tako zalit. 

Opravljate tudi ostala gospodinjska opravila?

Ja, zdaj jih ja, zdaj se navajam na to kako biti druga mama. Učim se previjati, kupčke podirati, skratka pomagam in stojim ženi ob strani koliko se le da. Znam posesati, tla pomiti, saj znam vse. Ampak se mi zdi, da ženske vseeno to lažje opravljate ker ste manjše in krajšo pot opravljate da se do tal sklonite. Pa tudi manjše roke imate, tako da vse kote dosežete, pa tudi bolj vztrajne ste in kaj bi se potem jaz v to vmešaval. Ne, ne, saj res znam marsikaj. Sem zelo ponosen nase, ko kaj zlikam, tako čisto slučajno. In nato povem Sabini, »lej kako sm pa jst to lepo naredu, tako pa še ni blo posesan«, tisto enkrat na mesec. 

Kolikšen je Vaš honorar?

Veš, da ne vem več.

No, če vzameva primer, kolikšen je Vaš honorar za oddajo As ti tud not padu?

Aja to, ja, hmm.. honorar za to oddajo je pa hkrmmm eurov. Valda da ti ne morem povedat kolikšen je honorar, ker je vsak mesec drugačen.

Kakšen avto pa vozite?

Največ vozim smarta, letnik 2002, drugače pa vozim tudi Citroen Picasso-ja.

Dobro obvladate tudi prekmurščino, kar ste dokazali na podelitvi viktorjev 2006. To je zelo redka in zahtevna sposobnost, zato me zanima, kdo Vas je naučil tega in predvsem, koliko časa ste potrebovali?

Ne znam prekmurščine čist nič, imel pa sem dva sošolca in prijatelja na Akademiji katera sta z vaših koncev, Vlado Vlaškalič in Gorazd žilavec. Onadva sta med študijem veliko govorila v prekmurščini in postalo mi je ful všeč. Kasneje smo delali Scapinove zvijače in takrat sem naredil del teksta v priredbo v kvazi prekmurščini, ker se moj lik pretvarja, da je nekdo drug. Ampak je težko govoriti prekmurski, prekmurci ste zelo občutljivi poslušalci, takoj ugotovite, da je pa nekaj narobe, da ni tako, kot bi moglo biti. Dario Varga me je velikokrat popravljal in kregal, joj kako pa to govoriš, saj sploh nima smisla. Je bilo težko in dolgotajno, ja.

Sami ste večinoma v vlogi humorista, kdo/kaj pa vas spravi v smeh?

Uf, veliko stvari me spravi v smeh, dobre nadaljevanke, filmi, dobri komiki, življenje, absurd, kakšne take napake, katere opazim vsakodnevno, npr. kakšna obvestila polna slovničnih napak, npr. »Pazi, spolzka tla.« V smeh me spravi tudi človeška neumnost pa slovenski politiki, tega je bilo zdaj v zadnjem času neverjetno veliko, pa marsikateri moj kolega me spravi v iskreni smeh. Dostikrat pa sam sebe spravim v smeh, ampak predvsem zato, ker se tako zelo navdušim nad katero izmed svojih idej. In si mislim, uf, to bo pa super, čeprav tudi kasneje ko je realizirana, to pač ni, ampak tista predstava v glavi mi je tako zelo smešna, da se kar na glas zasmejem. Ker pač že vidim, kako bi pa naj bilo, čeprav dostikrat zaradi drugih faktorjev, kot so kamera pa postavitev pa scena pa vreme pa timing ne izpade tako grozno smešno. Predvsem življenje je tisto, ki me nasmeji.