Aljoša Bagola - kreativni direktor Pristop Creative. Dobitnik različnih nagrad in priznanj na domačih in tujih tleh. Prijazen, odprt ter zgovoren Prekmurec. Vse to in še več. Z njim se je pogovarjala Nina Koller.
Zagotovo ste eden najbolj znanih kreativcev v Sloveniji in ste pravi magnet za medije. Kaj vas dela tako posebnega?
Uh, pojma nimam. (smeh) V ustvarjalnosti so pomembna nasprotja in zdi se mi, da jih imam v sebi veliko. Prekmurci smo že v osnovi polni nasprotij. O nas vedno govorijo kot o zelo prijaznih, odprtih in radodarnih ljudeh, znamo pa biti tihi, zadržani in umaknjeni v svoj notranji svet. Smo kot tiste znamenite meglice, ki skrivnostno zastirajo prekmursko ravnino. In mogoče je ravno to tisto, kar nas dela posebne: da je pod površino veliko več, kot se zdi na prvi pogled.
Kako pomembna je medijska prepoznavnost v vašem poklicu?
Zagotovo ni ključnega pomena, škodi pa tudi ne. (smeh) Ker oglaševanje v svojem bistvu ne more obstajati brez medijev, saj se tu naši končni izdelki, torej oglasi pojavljajo, da dosežejo čim večje število potrošnikov, je medije treba v mojem poklicu dodobra poznati. Razumeti je treba njihove značilnosti in biti sposoben tudi sam dobro manevrirati v medijskem prostoru. Zase bi lahko rekel, da sem medijsko kar spreten, česar sem se seveda deloma priučil skozi leta opravljanja svojega poklica. Na začetku sem bil nekaj medijske pozornosti deležen zaradi nagrad, ki sem jih dobival kot mladi kreativec, vmes zaradi bolj tabloidnih stvari, velikokrat pa zaradi medijskih spretnosti, kjer se trudim biti zanimiv in kakovosten sogovornik. (smeh)
Kdaj ste začutili, da je to, kar počnete, vaše poslanstvo?
Pravzaprav se s tem nisem veliko ukvarjal. Vmes sem si celo dopovedoval, da rabim še druge odvode kreativnosti poleg oglaševanja. Mogoče beseda dopovedovanje ni prava, saj sem to potrebo vseskozi čutil. Recimo to, da sem delal veliko glasbe, veliko fotografiral in dizajniral. Preprosto gnalo me je v to ustvarjalno mašinerijo oglaševanja in vseh njegovih stičnih točk s fotografijo, dizajnom, glasbo, pop kulturo nasploh ... In če se ozrem na svojo mladost in otroštvo, lahko ugotovim, da sem od nekdaj tak. Zato sem poslanstvo mogoče začutil že kdaj zgodaj. Ne ravno za oglaševanje, zagotovo pa za ustvarjalnost. Za to je pa treba biti velikokrat izzivalen, kljubovalen in ne ravno podredljiv, zato je pomembno, da znate mladi tudi kaj ušpičiti in ne biti samo pridni. (smeh)
Kako je pravzaprav videti nastajanje oglasa?
Poznamo različne končne oblike oglasov. Poznamo televizijske, tiskane, radijske, internetne in zunanje oglase, itd. A v prvotni obliki lahko govorimo o idejah. Za te je potrebna le glava. In velikokrat kava. (smeh) Ko ideje nastajajo, je v bližini dobro imeti svinčnik in list papirja, da si jih zabeležiš, saj se lahko za vedno zgubijo v navalu misli. Čeprav tiste dobre po navadi vedno ostanejo na situ. V oglaševanju velikokrat govorimo o iskanju "velike ideje", torej ideje celotne kampanje ali ideje celotne blagovne znamke. In to "veliko idejo" lahko večinoma zapišemo zgolj na servieto. Nato se to osnovno idejo razdela po kanalih, skicira se različne oglase, nariše se oglasna zgodba za televizijski oglas (kar je podobno risanemu stripu), na kar se s tem paketom rešitev in podrobno razdelano trženjsko strategijo odpravimo na prezentacijo k naročniku. Ko oziroma če ta to strategijo potrdi, se potem začne proces produkcije kampanje, ki sestoji iz posameznih že omenjenih tipov oglasov. Tako se snema televizijski oglas (narisane slike so samo prikazovale potek dogajanja scenarija, da si naročnik idejo lažje predstavlja), fotografira se motive za tiskane oglase in vse skupaj oblikuje za končno pojavljanje v medijih.
Koliko dela se skriva za tem?
Veliko več, kot si lahko predstavljate. Tudi če si idejo za kampanjo zamislim sam, je v produkcijski proces večje kampanje na oglaševalski agenciji vključenih 10 ljudi, pri naročniku prav tolikšno število, pri snemanju televizijskega oglasa je pa potrebnih od 10 do 30 ljudi, odvisno od zahtevnosti scenarija. Ker po navadi na televiziji vidite 30 sekundne oglase, se vam zdi, da vse to poteka hitro in brez posebnega napora. V resnici pa snemanja večinoma trajajo več dni skupaj, produkcije kampanj od ideje do končnih izdelkov pa od dveh tednov do celega meseca.
Kaj je najbolj pomembno, da nastane dober oglas?
Najbolj pomembna je dobra ideja, ki mora imeti pogum drznost. Nato je pomembno zaupanje naročnika in to, da v idejo verjame. Nato pa na vrsto pridejo še vrhunski podizvajalci, ki jo morajo realizirati po vrhunskih strokovnih in kreativnih standardih. Ideja je kot otrok in je zelo občutljiva, zato je treba z njo ravnati pazljivo in odgovorno na čisto vsakem koraku.
Kako se počutite, ko prižgete televizijo in zagledate svoj oglas?
Po navadi zelo dobro, saj vanj vedno vložim ogromno truda, energije in požrtvovalnosti. Zaželim mu srečno pot, saj je oglasni blok na televiziji zelo neprizanesljiv. A ker svoje oglase zasnujem z idejami, ki so drugačne in kljubovalne, so v moji oglasnem bloku večinoma dobro opremljeni za to, da jih ljudje opazijo in da so jim všeč.
Če bi morali izpostaviti le en svoj končni izdelek, katerega bi izbrali?
Težko bi se odločil za samo enega. V tem trenutku bi se zagotovo odločil za televizijski oglas Itak Govori ljubezen, ki je zelo drugačen in naslavlja tudi vedno bolj pereč problem med mladimi - to je sovražni govor.
Kaj bi počeli, če ne bi pristali v oglaševanju?
Mogoče bi bil režiser. In tako z eno nogo spet v oglaševanju. (smeh)
Pred kratkim ste postali tudi očka. Kako se je vaše življenje spremenilo?
Popolnoma se mi je obrnilo na glavo. Dobiti otroka je ena najlepših, a hkrati tudi ena najbolj napornih izkušenj v življenju. Prvega pol leta živiš v omami ljubezni, neprespanosti in kroničnih podočnjakov. (smeh)
Na kakšen način očetovstvo vpliva na vaše dojemanje svoje službe?
Mislim, da zelo pozitivno. Otrok ti še bolj učinkovito razvrsti prioritete v življenju in predvsem zahteva veliko časa zase. In to je prav. Najlepši del dneva, ne glede na to, kakšne oglase ustvarjam, je biti doma z Ivo in Sofio. Zato sem v službi moral postati rahlo drugačen in se naučiti delegirati. Prej sem ga v prizanesljivosti do drugih, saj sem zelo mlad opravljal zelo odgovorno funkcijo, ali v perfekcionističnem prepričanju, da drugi tega ne zmorejo, opravil sam. Z otrokom ti odrasteš veliko bolj, kot otrok odraste s tabo. (smeh)
Kateri so vaši cilji za prihodnost, tako na službenem področju kot tudi na družinskem?
Še naprej želim ustvarjati čim boljše ideje s čim boljšimi in biti čim boljši oče in partner.
