VIDEO: V Črenšovcih trije kandidati, na soočenju le dva. Kaj obljubljata volivcem?

Volivci v občini Črenšovci bodo na letošnjih lokalnih volitvah izbirali med tremi županskimi kandidati. Pred štirimi leti so imeli na glasovnici le eno ime, letos pa se za vodenje občine obeta večja konkurenca.

V okviru predvolilnih soočenj, ki jih televizija IDEA pripravlja v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurec.com, sta svoja stališča predstavila aktualna županja Vera Markoja, ki jo predlaga neodvisna lista Glas ljudstva in se poteguje za tretji mandat, ter Simon Jakšič, kandidat neodvisne liste Simon Jakšič.

Na soočenje je bila večkrat povabljena tudi tretja županska kandidatka, Blažka Mrazovič Novak, kandidatka Slovenske demokratske stranke.

Mrazovič Novak zaradi drugih obveznosti na soočenju ni sodelovala.

Razprava je zajela ključne razvojne izzive občine, od zmanjševanja števila prebivalcev in zagotavljanja stanovanj do protipoplavne zaščite, gospodarskega razvoja ter financiranja prihodnjih naložb.

V občini približno 260 prebivalcev manj, kako zadržati mlade?

Občina Črenšovci se podobno kot številne druge pomurske občine sooča z upadanjem števila prebivalcev.

Leta 2011 je v občini živelo 4137 ljudi, letos pa jih je manj kot 3900. Število prebivalcev se je tako zmanjšalo za približno 260. Ob tem je otrok, mlajših od 15 let, dobrih 500, prebivalcev, starejših od 65 let, pa skoraj 1000.

Markoja je poudarila, da je občina v preteklih letih že uvedla nekatere ukrepe za spodbujanje gradnje stanovanjskih hiš. Med njimi sta subvencioniranje komunalnega prispevka in petletna oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pri novogradnjah.

Po njenih besedah potekajo tudi pogovori z zasebnimi investitorji, med drugim o možnosti ustanovitve stanovanjske zadruge.

Jakšič bi se problema lotil predvsem s povezovanjem lastnikov praznih hiš in nezazidanih parcel s potencialnimi kupci.

»Da bi vseeno bila občina vez med temi lastniki parcel in nenaseljenih hiš ter iskalci teh nepremičnin,« je pojasnil.

Kot primer uspešnega stanovanjskega razvoja je izpostavil Trnje, kjer je bilo v zadnjih letih zgrajenih več novih stanovanjskih hiš.

Markoja je ob tem navedla, da je bilo v aktualnem mandatu izdanih 87 gradbenih dovoljenj za stanovanjske objekte.

Višje pomoči ob rojstvu otroka, napovedana tudi pomoč prvošolčkom

Občina Črenšovci ob rojstvu otroka trenutno namenja 200 evrov denarne pomoči.

Oba kandidata sta se strinjala, da bi bilo smiselno znesek zvišati.

Jakšič meni, da bi bilo mogoče dodatna sredstva zagotoviti s prerazporeditvijo občinskega denarja, medtem ko je Markoja napovedala, da so o povišanju že razmišljali.

Aktualna županja je predstavila tudi možnost uvedbe nove denarne pomoči za prvošolčke, s katero bi staršem pomagali pri nakupu šolskih potrebščin.

Odprlo se je tudi vprašanje prihodnosti dveh osnovnih šol in vrtcev. Markoja je pojasnila, da je vrtec na Bistrici, ki je bil zgrajen za štiri oddelke, manj zaseden, medtem ko je vrtec v Črenšovcih že premajhen, zato sta dva oddelka v prostorih tamkajšnje osnovne šole.

Ocenila je, da bo morda dolgoročno treba razmisliti o združevanju javnih zavodov oziroma vrtcev.

Tri leta po poplavah nasip pri Dolnji Bistrici še vedno ni zgrajen

Ena izmed osrednjih tem soočenja je bila protipoplavna varnost. Avgusta 2023 je reka Mura pri Dolnji Bistrici predrla nasip, zaradi česar so morali del prebivalcev evakuirati.

Čeprav so od takrat minila tri leta, vprašanje gradnje novega nasipa še vedno ni rešeno. Projekt je leta 2025 izpadel iz načrta za okrevanje in odpornost, saj trasa nasipa ni dobila vseh potrebnih soglasij.

Markoja je pojasnila, da so težava predvsem različni interesi naravovarstvenikov in kmetov. Na eni strani je želja po ohranjanju zaščitenih habitatov, na drugi pa prizadevanja za ohranitev kakovostnih kmetijskih zemljišč.

»In dokler ne bo prišlo do konsenza, do dogovora, tako dolgo žal tisti del ne bo nekako šel do faze, da bi bil izgrajen,« je povedala.

Dodala je, da je bila pred približno tremi tedni ponovno v stiku z Direkcijo Republike Slovenije za vode, kjer so ji zagotovili nadaljevanje priprave projektne dokumentacije in prizadevanja za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Jakšič je bil do dosedanjega reševanja težave kritičen.

»Tri leta je minilo od poplav,« je opozoril in poudaril, da so drugod ob Muri v tem času nasipe že gradili oziroma zgradili.

Kot predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Gornja Bistrica, ki je sodelovalo tudi pri intervenciji leta 2023, meni, da bi morala občina od države zahtevati hitrejše ukrepanje.

Napovedal je, da bi se ob izvolitvi nemudoma sestal s pristojnimi državnimi institucijami. Kandidata sta se strinjala, da je treba izboljšati tudi odvodnjavanje v naseljih ter sanirati zamuljene in zamašene jarke.

Tržnica je dokončana, a še vedno zaprta: Kaj je šlo narobe?

Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi novi tržnici v središču Črenšovcev. Objekt, ki je bil dokončan lani, še vedno ne obratuje, saj občina ni pridobila uporabnega dovoljenja.

Jakšič je opozoril, da se projekt vleče že več let, medtem ko objekt kljub dokončani gradnji ostaja neizkoriščen. Po njegovem mnenju bi morala občina bolje komunicirati s stanovalci v okolici, predvsem zaradi sprememb načrtovane namembnosti prostorov.

»Mi se bomo takoj po volitvah zavzeli, da bomo tržnico odprli in ji dali vsebino,« je napovedal.

Markoja je pojasnila, da se je projekt skozi leta spreminjal. Prvotno je bila predvidena tudi dejavnost turističnoinformacijskega centra, vendar se je občina po pridobitvi Bedernjakove domačije odločila, da bi turistične vsebine preselila na novo lokacijo, v tržnici pa več prostora namenila slaščičarni oziroma kavarni.

Zaradi spremembe gradbenega dovoljenja sta se v postopek vključila tudi dva soseda, ki sta vložila pritožbo. O zadevi zdaj odloča pristojno ministrstvo.

»Prosili smo za prednostno obravnavo in pričakujemo, da bo v kratkem tudi s strani ministrstva padla odločitev, potem pa bomo seveda dali postopek za pridobitev uporabnega dovoljenja,« je pojasnila županja.

Oba kandidata sta poudarila, da si želita čimprejšnjega odprtja tržnice in oživitve vaškega jedra.

Obrtna cona meri osem hektarjev, zemljišča prodana, a nekatera ostajajo neizkoriščena

Pomembno razvojno vprašanje ostaja tudi obrtna cona v Črenšovcih, ki obsega približno osem hektarjev. Čeprav so zemljišča prodana, del cone še vedno ni zaživel.

Jakšič bi se najprej sestal z domačimi obrtniki in podjetniki ter preveril, kdo bi bil pripravljen vlagati v občini. Po njegovem mnenju bi morali pred iskanjem zunanjih investitorjev priložnost ponuditi predvsem domačemu gospodarstvu.

Opozoril je tudi na zemljišče, ki ga je investitor kupil že pred leti, vendar načrtovana dejavnost na njem ni zaživela.

Markoja je pojasnila, da so bile pred kratkim prodane še zadnje tri občinske parcele v obrtni coni, in sicer domačim podjetnikom. Večji del cone pa je bil že okoli leta 2010 prodan investitorju, ki je načrtoval prehrambno proizvodnjo.

»Tisti del ni zaživel in tukaj smo v kontaktu z njim, ampak zaenkrat on tisto zemljišče prodaja po razmeroma visoki ceni,« je dejala.

Po njenem mnenju odkup zemljišča s strani občine trenutno ne bi bil smiseln. Občina ima sicer že pripravljeno projektno dokumentacijo za komunalno ureditev in asfaltiranje južnega dela obrtne cone, vendar za izvedbo čaka na ustrezen razpis.

Za investicije 9,2 milijona evrov, občina pa odplačuje tudi kredite

Občina Črenšovci ima v letošnjem proračunu predvidenih približno 5,6 milijona evrov prihodkov, za investicije pa okoli 1,6 milijona evrov. Pomembno vprašanje je tudi zadolženost občine.

Ta je v letih 2023 in 2024 najela kredite, katerih odplačevanje je predvideno do leta 2034.

Markoja je poudarila, da je občina v aktualnem mandatu za investicije namenila 9,2 milijona evrov, od tega je pridobila 4,2 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Zadolževanje je bilo po njenih besedah potrebno predvsem zaradi zagotavljanja lastnih deležev pri sofinanciranih projektih. Občina je med drugim vlagala v vrtec na Srednji Bistrici, zdravstveno postajo in športno infrastrukturo.

»Občina nima nobenih težav z odplačilom. Trenutno smo na tem, da je dolg na prebivalca 360 evrov,« je dejala.

Jakšič je poudaril pomen državnih in evropskih razpisov, vendar je ob tem izrazil pomisleke glede višine nekaterih investicij.

Posebej je izpostavil obnovo športnega centra v Črenšovcih, katere vrednost je ocenjena na približno 1,2 milijona evrov.

Markoja je odgovorila, da naložba v športni center ne zajema zgolj obnove objekta s slačilnicami, temveč tudi ureditev okolice in vzpostavitev dodatnih športnih površin. Za projekt je občina pridobila 500.000 evrov nepovratnih sredstev.

Dom starejših bi lahko obnovili do leta 2028

Med večjimi projekti, ki čakajo na uresničitev, je tudi dom starejših v Črenšovcih.

Jakšič je opozoril, da se projekt vleče že od leta 2022, zato bi si ob izvolitvi prizadeval za čimprejšnji začetek del.

Markoja je pojasnila, da je objekt v državni lasti oziroma v lasti Doma starejših Rakičan, zato občina ni neposredni investitor.

Po njenih navedbah trenutno pripravljajo popravke investicijske dokumentacije. Na podlagi pogovorov s pristojnim ministrstvom je napovedala, da bi se obnova lahko začela v letu 2027, zaključena pa bi bila leta 2028.

Za obnovo Osnovne šole Črenšovci 1,4 milijona evrov nepovratnih sredstev

Markoja je med prednostnimi nalogami prihodnjega mandata posebej izpostavila obnovo Osnovne šole Črenšovci.

Občina je bila uspešna na razpisu ministrstva in pridobila 1,4 milijona evrov nepovratnih sredstev za obnovo notranjosti šolskega objekta.

Po načrtih naj bi se dela začela leta 2027, zaključila pa leto pozneje. Nadaljevali naj bi tudi obnovo športnega centra v Črenšovcih in posodobitev športnega centra na Bistrici.

Jakšič je med prednostnimi projekti poleg dokončanja športne infrastrukture izpostavil tudi ureditev središča Črenšovcev.

Predlagal je odkup nekdanje Mercatorjeve tehnične trgovine in ureditev parkirišč ter revitalizacijo območja nekdanje banke.

Kamenci: Kandidata tudi o položaju romske skupnosti

Soočenje se je dotaknilo tudi romskega naselja Kamenci. Markoja je predstavila dosedanja vlaganja v naselje, med katerimi so ureditev igrišč, razsvetljave, prizidka k večnamenskemu prostoru in novih slačilnic.

Pripravljena je tudi dokumentacija za obnovo črpališča. Poudarila je pomen izboljševanja bivanjskih razmer ter spodbujanja izobraževanja in zaposlovanja pripadnikov romske skupnosti.

Jakšič je izpostavil pomen vključevanja Romov v širšo družbo in zagotavljanja priložnosti za zaposlitev ter samostojno življenje.

Kandidata sta odgovarjala tudi na vprašanje, ali bi bilo smiselno Kamence v prihodnje obravnavati kot sedmo vas.

Markoja je takšni možnosti nasprotovala, saj meni, da mora romska skupnost ostati vključena v skupno življenje občine, ne pa biti ločena od preostalih naselij.

Jakšič se je v odgovoru osredotočil predvsem na pomen izobraževanja, zaposlovanja in vključevanja.

Kaj bi kandidata storila najprej?

V zaključnem delu soočenja sta kandidata predstavila svoje prednostne naloge ob morebitni izvolitvi.

Markoja želi nadaljevati že začete projekte in izkoristiti pridobljena nepovratna sredstva, predvsem za obnovo šole, športnih objektov ter druge infrastrukturne izboljšave.

Jakšič bi se najprej lotil odprtja tržnice, dokončanja športnega centra, pospešitve gradnje nasipov in prizadevanj za obnovo doma starejših.

Oba sta poudarila pomen enakomernega razvoja vseh šestih vasi in zagotavljanja pogojev, da bi mlade družine ostajale v občini.