V Gledališču Park v Murski Soboti je potekala državna proslava ob dnevu reformacije, posvečena slovenskemu jeziku, tiskani besedi in dediščini Primoža Trubarja.
Državna proslava ob dnevu reformacije je letos potekala v Murski Soboti, kjer so v ospredje postavili pomen slovenske tiskane besede, njen zgodovinski razvoj in vlogo pri oblikovanju slovenske narodne identitete.
Slovesnost je povezala zgodovinsko dediščino reformacije s sodobnim razumevanjem jezika, kulture in medsebojnega sporazumevanja.
Slavnostna govornica je bila ministrica za kulturo Republike Slovenije Ignacija Fridl Jarc.
Ministrica je poudarila povezanost kulture in krščanstva
Ministrica je v nagovoru spomnila na Primoža Trubarja ter prvi slovenski tiskani knjigi, Katekizem in Abecednik. Poudarila je, da sta bila njegovo jezikovno prizadevanje in poslanstvo oznanjanja Božje besede tesno povezana z njegovo vero.
Po njeni oceni zgodovine oblikovanja slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od zgodovine krščanstva na Slovenskem. Ob tem je opozorila na prispevek srednjeveških samostanskih pisarjev, reformatorjev in škofa Antona Martina Slomška k razvoju pisne kulture, knjižnega jezika in založništva.
»Krščanstvo torej ni le spodbujalo, ampak je odločilno oblikovalo duhovno življenje na Slovenskem skozi stoletja,« je poudarila.
Spomnila je na Küzmiča in Klekla
Del nagovora je namenila tudi Pomurju. Izpostavila je Števana Küzmiča in njegov prispevek k razvoju prekmurskega knjižnega jezika ter Jožefa Klekla in njegova prizadevanja za povezovanje prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Opozorila je, da mora slovenska kultura za svoj nadaljnji razvoj poznati in upoštevati izročilo, iz katerega je nastajala. Pri tem se je navezala na Trubarjevo misel »stati inu obstati«.
Po njenem mnenju ostaja pomembna naloga tudi dopolnjevanje znanja o slovenski literarni zgodovini ter odpravljanje vrzeli pri njenem razumevanju, proučevanju in poučevanju.
Proslava je bila poklon Trubarju in slovenski besedi
Osrednja tema proslave je bila zahvala Primožu Trubarju za njegov prispevek k razvoju slovenskega knjižnega jezika in začetkom slovenske tiskane besede.
Umetniški program je skozi gledališko besedo, glasbo, ples in video povezal začetke slovenskega slovstva z današnjim časom. Beseda je bila predstavljena kot nosilka kulture, znanja, zgodovinskega spomina in medsebojnega razumevanja.
Scenaristka in režiserka Mateja Kokol je program zasnovala kot potovanje od ljudskega izročila do zapisane in tiskane besede ter sodobnih načinov sporazumevanja.
Trubarjevo misel so dopolnjevali odlomki poezije Antona Aškerca in Toneta Pavčka, glasbene in plesne točke ter videoprispevki. Poseben prostor so dobili tudi mladi s svojim pogledom na pomen jezika in sporazumevanja v sodobni družbi.
Na odru je nastopil tudi Vlado Kreslin
Umetniški program so soustvarili Anita Gregorec Sedláček, Oskar Kranjc, Aleš Kranjec, Matej Zemljič, Teo Collori & Momento Cigano, Oktet Planika in Vlado Kreslin.
Sodelovale so tudi plesalke Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer ter dijakinje in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
V videoprispevkih so poleg mladih nastopili Franci Čuš, Klaudija Sedar in Leon Novak, ki so razmišljali o pomenu besede, jezika in zgodovinske dediščine.
Glasbeni program je med drugim obsegal ljudsko pesem Domača hiša, skladbe skupine Momento Cigano in skladbo Namesto koga roža cveti.
Program je povezal različne umetniške izraze
Ob scenaristki in režiserki Mateji Kokol so pri ustvarjanju programa sodelovali scenograf Matic Kašnik, koreografinja Ana Germ, Gangl Production, ki je poskrbel za VJ-vsebine, Studio Vila za video, kostumografinja Suzana Rengeo in oblikovalec svetlobe Darjan Domadenik.
Dan reformacije, ki ga v Sloveniji praznujemo 31. oktobra, spominja na začetke slovenskega knjižnega jezika in izid prvih slovenskih tiskanih knjig.
