Stečaj javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan je odprl vprašanja prihodnosti zgodovinskega objekta, upravljanja občinskih zavodov in odgovornosti za nastale razmere.
Dvorec Rakičan je po stečaju javnega zavoda Raziskovalno izboraževalno središče Dvorec Rakičan ostal eno od pomembnejših odprtih vprašanj Mestne občine Murska Sobota.
Javni zavod, ki je v preteklosti skrbel za različne izobraževalne, turistične in druge dejavnosti, je končal v stečaju, ob tem pa se je nabralo več kot 1,7 milijona evrov dolgov.
Kakšna bo prihodnost dvorca in katere vsebine bi lahko zaživele v njem, je bilo eno od vprašanj na soočenju kandidatov za župana Murske Sobote, ki ga je pripravila televizija IDEA v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurec.com.
Špilak bi v občinskih stavbah razvijal nove vsebine
Jožek Špilak, kandidat Demokratov, je opozoril, da ima občina več objektov, ki potrebujejo obnovo, pri čemer po njegovem mnenju ni dovolj razmišljati zgolj o prenovi stavb, temveč tudi o njihovi prihodnji namembnosti.
Kot eno od možnosti za Dvorec Rakičan je izpostavil umestitev dejavnosti tehnološko-kompetenčnega centra.
»Naš Dvorec Rakičan je mogoče idealen primer, da se vanj umesti vsebina tehnološkega kompetenčnega centra,« je dejal.
Ob tem je omenil tudi možnosti drugačne porabe sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb, predvsem za obnovo občinskih objektov in razvoj novih vsebin.
Kot primer je navedel Ljudsko univerzo Lendava, ki po njegovih besedah že izvaja določene dejavnosti s področja ugotavljanja kompetenc otrok.
Anželj: Stečaj je pokazal slabosti, ukrepe smo že sprejeli
Aktualni župan Damjan Anželj, kandidat Socialnih demokratov, je na očitke odgovoril, da je stečaj razkril pomanjkljivosti v delovanju javnih zavodov.
»Ta stečaj RIS-a Dvorec Rakičan je pokazal vse neke šibkosti in tukaj so ukrepi že bili narejeni,« je poudaril.
Ob tem se ni strinjal s Špilakovim predlogom glede tehnološko-kompetenčnega centra.
Po njegovih besedah je treba razlikovati med dejavnostmi novega centra, ki nastaja ob Soboškem jezeru, in obstoječimi izobraževalnimi programi.
Pojasnil je tudi, da so sredstva celostnih teritorialnih naložb namenska ter vezana na urbano in zeleno prenovo ter mobilnost.
Kaj bo z dvorcem v prihodnje?
Stečaj je odprl tudi širše vprašanje, kako občina nadzira poslovanje javnih zavodov in kako pravočasno prepoznava njihove finančne težave.
Dvorec Rakičan je le eden od objektov v občinski lasti, za katere bo treba poiskati dolgoročne rešitve.
Občina se namreč sooča tudi z vprašanji obnove drugih starejših stavb, med njimi Partizana in Hartmanove vile.
Za prihodnost Dvorca Rakičan tako ostajajo ključna vprašanja, katere dejavnosti bi lahko v njem ponovno zaživele, koliko denarja bi potrebovali za obnovo in iz katerih virov bi jo financirali.
