Podjetje Bisol je leta 2010 v severni obrtno-industrijski coni kupilo 5,1 hektarja zemljišč po 16 evrov za kvadratni meter.
Murska Sobota se že vrsto let sooča z vprašanjem, kako v mesto privabiti nova podjetja, ustvariti bolje plačana delovna mesta in izkoristiti zemljišča v gospodarskih conah.
Čeprav so nekatera zemljišča že dolgo v zasebni lasti, na njih še vedno ni predvidenih gospodarskih objektov.
Eden od najbolj izstopajočih primerov je zemljišče podjetja Bisol v severni obrtno-industrijski coni.
O tem, kako bi pospešili gospodarski razvoj mesta, so razpravljali kandidati na soočenju televizije IDEA v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurcem.
Zemljišča kupili po 16 evrov, pozneje jih ponujali po 70 evrov
Mestna občina Murska Sobota je leta 2010, ko jo je vodil Anton Štihec, podjetju Bisol prodala približno 5,1 hektarja stavbnih zemljišč.
Cena je znašala 16 evrov za kvadratni meter. Podjetje je napovedovalo gradnjo tovarne in 750 novih delovnih mest v petih letih, vendar do uresničitve načrtov ni prišlo.
Na soočenju je bilo izpostavljeno tudi, da je podjetje pred leti zemljišče ponujalo po 70 evrov za kvadratni meter.
Štihec, ki na letošnjih volitvah kandidira s podporo Nove Slovenije, je pojasnil, da je bila prodaja povezana z obljubljenimi zaposlitvami.
»Podjetju Bisol je bilo prodanih 5,1 hektarja stavbnih zemljišč po tej ceni, zato ker je Bisol obljubil, da bo v petih letih zaposlil 750 ljudi, se pravi novih delovnih mest,« je dejal.
Po njegovih besedah je podjetje pripravilo projekte in občini plačalo tudi 245.000 evrov komunalnega prispevka.
Naložbo naj bi nato ustavila gospodarska kriza in požar v eni od tovarn podjetja.
Štihec: Občina bi zemljišče lahko odkupila nazaj
Nekdanji župan je povedal, da je Bisol občini ponudil možnost ponovnega odkupa zemljišča po prvotni ceni.
Takšno možnost je predstavil mestnemu svetu, vendar predlog ni dobil podpore. Po njegovih besedah je podjetje pozneje predlagalo tudi gradnjo obrata za predelavo panelov, vendar se mestni svet s tem ni strinjal.
Štihec meni, da bi bilo treba zemljišča, na katerih lastniki ne uresničijo napovedanih projektov, ponovno nameniti drugim investitorjem.
Mešič bi najprej poklical lastnike praznih zemljišč
Andrej Mešič, kandidat Slovenske demokratske stranke, je izpostavil, da so številna zemljišča v gospodarskih conah prodana, vendar ostajajo nepozidana.
»Vse lastnike parcel je treba poklicati, jih vprašati, kakšen imajo namen,« je napovedal.
Meni, da bi lahko k večjemu zanimanju za zemljišča pripomogla tudi načrtovana vzhodna obvoznica. Pri gospodarskem razvoju je kot primera izpostavil Lendavo in Ormož.
Špilak predlaga gospodarsko cono regijskega pomena
Jožek Špilak, kandidat Demokratov, bi se zavzemal za vzpostavitev gospodarske cone regijskega pomena.
Po njegovih besedah bi lahko šlo za državni projekt, občina pa bi morala hkrati preveriti obstoječe pogodbe in aktivneje sodelovati z lastniki zemljišč.
Opozoril je, da je težava severne industrijske cone predvsem v velikem deležu zemljišč, ki so že zakupljena oziroma prodana, vendar niso gospodarsko aktivna.
Omenil je tudi možnost ukrepanja v primerih, ko lastniki ne izpolnjujejo pogodbenih obveznosti.
Kerec bi privabljal podjetja, Anželj izpostavlja tehnološki park
Gorazd Kerec, kandidat Gibanja Svoboda, je poudaril, da mora občina podjetjem ustvariti pogoje za poslovanje.
Napovedal je iskanje novih investitorjev prek gospodarskih zbornic, ministrstev in drugih povezav.
Poseben pomen pripisuje tehnološko-kompetenčnemu centru, ki pa mora po njegovem mnenju omogočati nastajanje novih podjetij, ta pa morajo pozneje nadaljevati samostojno poslovno pot.
Aktualni župan Damjan Anželj, kandidat Socialnih demokratov, je opozoril na izboljševanje nekaterih gospodarskih kazalnikov v Pomurju v zadnjem desetletju.
Ob tem je priznal, da regija še vedno zaostaja za razvitejšimi deli Slovenije.
Kot pomemben razvojni projekt je izpostavil novi tehnološko-kompetenčni park, za katerega je bilo po njegovih besedah pridobljenih šest milijonov evrov.
Kako do bolje plačanih delovnih mest?
Pomurje se še vedno sooča z nižjo dodano vrednostjo in plačami od slovenskega povprečja.
Na soočenju je bil izpostavljen podatek o približno 51.000 evrih dodane vrednosti na zaposlenega v regiji, medtem ko slovensko povprečje znaša okoli 64.000 evrov.
Zgodba Bisola tako odpira širše vprašanje: kako preprečiti, da bi občina prodajala zemljišča za napovedane investicije, ki se nato nikoli ne uresničijo?
Novi župan bo moral poleg privabljanja investitorjev odgovoriti tudi na vprašanje, kako zagotoviti, da bodo gospodarske cone dejansko namenjene proizvodnji, razvoju in zaposlovanju.
