Marjan Kardinar in Teodor Varga sta na soočenju pred lokalnimi volitvami predstavila različne poglede na razvoj občine Dobrovnik. Razprava se je večkrat zaostrila, predvsem pri občinskih financah, bioplinarni in izvajanju investicij.
Pred lokalnimi volitvami, ki bodo 15. novembra, se nadaljujejo volilna soočenja na televiziji IDEA v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurcem.
Tokrat sta se pred kamerami srečala kandidata za župana občine Dobrovnik, aktualni župan Marjan Kardinar in njegov izzivalec Teodor Varga.
V ospredju soočenja so bili upadanje števila prebivalcev, stanovanjska problematika, gospodarski razvoj, prihodnost Bukovniškega jezera, bioplinarna, dvojezičnost in občinske finance.
Čeprav sta se kandidata pri nekaterih razvojnih vprašanjih strinjala, so se pokazale tudi precejšnje razlike v njunih pogledih na vodenje občine.
Kardinar je zagovarjal nadaljevanje začetih projektov in dosedanjega razvoja, Varga pa je poudarjal potrebo po večji preglednosti občinskega poslovanja, preverjanju investicij in drugačnem določanju razvojnih prednostnih nalog.
Kardinar napoveduje najmanj 20 novih stanovanj, Varga najprej pregled občinskega premoženja
Dobrovnik se podobno kot številne manjše občine sooča z upadanjem števila prebivalcev in staranjem prebivalstva. Eno ključnih vprašanj je zato, kako v občini zadržati mlade in privabiti nove družine.
Kardinar je poudaril, da občina že vrsto let ustvarja pogoje za nova delovna mesta in razvoj. Kot pomembna projekta je izpostavil novi dom starejših in načrtovano investicijo podjetja Green Gardens.
Ob tem je napovedal tudi stanovanjsko gradnjo.
»Torej, v tem trenutku bi želeli vsaj 20 novih stanovanj v tem kratkem obdobju zgraditi,« je dejal Kardinar.
Pojasnil je, da so že izvedli poziv za iskanje primernih lokacij za gradnjo, na katerega se odzivajo zainteresirani.
Varga je bil pri napovedih previdnejši. Po njegovem mnenju je treba najprej ugotoviti, s kakšnim premoženjem in projekti občina sploh razpolaga.
»Jaz številk ne bom obljubljal, ker ne vemo, v kakšnem stanju so dejansko sedaj projekti.«
Zavzel se je za pregled občinskih nepremičnin, določitev jasnih ciljev ter redno obveščanje občanov o možnostih stanovanjske gradnje.
Nova delovna mesta, a tudi težave z električnim omrežjem
Pomemben del razprave je bil namenjen gospodarskemu razvoju, predvsem projektu Green Gardens in zmogljivosti elektroenergetske infrastrukture.
Kardinar je poudaril, da je že polovica zaposlenih v novem domu starejših iz občine Dobrovnik. Podobno si želi tudi pri novih delovnih mestih, ki naj bi jih prinesel Green Gardens.
Pojasnil je, da so možnosti zaposlovanja odprte tudi za prebivalce širše regije in sosednjih držav. Občina se o tem že pogovarja z občinami v madžarskih županijah Zala in Vas ter v Medžimurju.
Posebno vprašanje predstavlja električno omrežje, saj naj bi bila gradnja novega daljnovoda in razdelilno-transformatorske postaje pri Dobrovniku predvidena šele v letih 2028 oziroma 2029.
Kardinar je opozoril na spor med lastnikom zemljišča in podjetjem Elektro Maribor.
»Občina Dobrovnik je naredila vse, kar je lahko, glede spora med lastnikom zemljišča in pa Elektro Maribor.«
Po njegovem mnenju bi bilo treba v primeru javne koristi razmisliti tudi o razlastitvi, če drugačna rešitev ni mogoča.
Varga je medtem poudaril, da mora občina gospodarskim subjektom zagotoviti ustrezno infrastrukturo, vendar pri načrtovanju ne sme preskakovati potrebnih postopkov.
Razprava se je zaostrila tudi pri dostopni cesti do Green Gardens. Varga je opozoril, da cesta ni neposredno navezana na obstoječe križišče, in odprl vprašanje komunalnega prispevka.
Kardinar mu je odgovoril, da je bila sprememba trase potrebna zaradi neuspešnega dogovarjanja z lastnico zemljišča.
Obenem je pojasnil, da je s podjetjem sklenjena pogodba, po kateri bo Green Gardens zgradil komunalno infrastrukturo in cesto ter ju nato prenesel v solastnino občine.
Bukovniško jezero: Za odstranitev mulja bi potrebovali približno 1,5 milijona evrov
Veliko pozornosti sta kandidata namenila tudi prihodnosti Bukovniškega jezera, ene najbolj prepoznavnih turističnih točk Pomurja. Ena največjih nerešenih težav ostaja odstranjevanje mulja.
Kardinar je pojasnil, da so v preteklosti že uredili nasip, s čimer so po njegovih besedah preprečili nevarnost katastrofalne poplave.
Odstranjevanje mulja pa se je zaradi različnih razlogov vedno znova odmikalo.
»Žal, enkrat smo imeli denar, pa ni bilo dokumentov. Ko smo imeli dokumente, pa spet ni bilo denarja.«
Poudaril je, da bi odstranitev mulja stala približno 1,5 milijona evrov, česar občina sama ne more financirati. Po njegovih besedah je za rešitev nujno sodelovanje države.
Varga je napovedal, da bi se najprej sestal z vsemi deležniki, ki so sodelovali v dosedanjih postopkih.
»Prvo, kaj bo definitivno, torej se bom usedel z vsemi deležniki, ki so v postopku bili vključeni in preverili, kje je prišlo do tega, da se je vse skupaj dejansko zalomilo.«
Prepričan je, da bi bilo mogoče v sodelovanju z državo najti rešitev.
Bi ob jezeru zaživela stalna tržnica?
Kandidata sta predstavila tudi različne poglede na razvoj turistične ponudbe. Varga se zavzema za krepitev butičnega turizma in večje vključevanje lokalnih ponudnikov.
Med drugim je predlagal stalno tržnico, na kateri bi lahko domači kmetje in drugi proizvajalci prodajali svoje izdelke. Po njegovih besedah so nekateri domačini, ki svoje izdelke trenutno prodajajo zunaj občine, takšni zamisli naklonjeni.
Kardinar je odgovoril, da občina ob Bukovniškem jezeru že organizira občasne tržnice in prireditve, vendar stalna prodaja odpira določena zakonska in inšpekcijska vprašanja.
Ob tem je poudaril, da je treba paziti tudi na obremenitev turističnega območja. Po njegovi oceni Bukovniško jezero obišče približno 100.000 obiskovalcev letno.
Prihodnji razvoj vidi predvsem v nadgradnji gostinske in nastanitvene ponudbe ter povezovanju turizma s celotno občino.
Žitkovci, Strehovci in Dobrovnik: Kje bodo prihodnje investicije?
Razprava je zajela tudi enakomeren razvoj vseh treh naselij občine Dobrovnik.
Varga je med prednostnimi nalogami izpostavil obnovo dotrajanih občinskih cest, ureditev še neasfaltiranih odsekov, izboljšanje elektroenergetske infrastrukture in varne šolske poti.
Predlagal je, da bi občina pripravila pregled vseh cest in določila jasna merila za njihovo obnovo.
Kardinar je poudaril, da občina že 28 let skrbi za enakomeren razvoj Dobrovnika, Žitkovcev in Strehovcev.
Med prihodnjimi projekti je izpostavil ureditev pešpoti med Žitkovci in Dobrovnikom ter asfaltiranje posameznih cest na območju goric.
Napovedal je tudi investicijo v kanalizacijsko infrastrukturo na območju Dobrovniških in Strehovskih goric. Njena ocenjena vrednost je približno 1,5 milijona evrov, občina pa čaka na ustrezen razpis.
Varga je ob tem predlagal večje vključevanje občanov v odločanje.
Med njegovimi zamislimi je spletna platforma, na kateri bi lahko prebivalci prijavljali težave, pošiljali fotografije in predlagali izboljšave.
Kardinar je odgovoril, da imajo občani že zdaj več možnosti sodelovanja, med drugim prek zborov občanov, društev in neposrednih stikov z občino.
Bioplinarna razdelila kandidata: Varga opozarja na napačno lokacijo, Kardinar na omejene pristojnosti občine
Ena najbolj odmevnih tem soočenja je bila bioplinarna, zaradi katere se prebivalci že dalj časa pritožujejo nad neprijetnimi vonjavami in hrupom.
Varga je poudaril, da živi v bližini bioplinarne in da težave občuti tudi sam. Prepričan je, da je bila že prvotna umestitev objekta v prostor napačna.
»V primeru, da bi Bioplinarno dali nekam izven naselja, nekam notri v gozd, tako kot so to drugje tudi rešili, teh težav dejansko dandanes ne bi imeli.«
Zavzel se je za redno spremljanje vplivov na okolje, sodelovanje s pristojnimi institucijami in obveščanje občanov. O morebitnem zaprtju bioplinarne se ni želel dokončno opredeliti, saj po njegovih besedah najprej potrebujejo jasno pravno podlago.
Kardinar je pojasnil, da je bila občina vključena v začetne postopke in je takrat zahtevala določene omejitve glede surovin, hrupa in neprijetnih vonjav.
Prvotno je bila po njegovih besedah predvidena moč enega megavata, kasneje pa je prišlo do povečanja zmogljivosti za dodatna dva megavata.
Takrat občina po njegovih navedbah ni več sodelovala kot stranka v postopku. Poudaril je, da so pristojne inšpekcije in druge institucije večkrat pozivali k ukrepanju, vendar naj bi ugotavljale, da je dokumentacija ustrezna.
Kot eno od prihodnjih rešitev je omenil proizvodnjo biometana, ki bi po njegovih pričakovanjih lahko prispevala k zmanjšanju neprijetnih vonjav.
»Bioplinarna mogoče ostaja, seveda pa pod določenimi pogoji.«
Spor glede občinskega statuta in madžarskega napisa na domu starejših
Pomemben del soočenja je bil namenjen dvojezičnosti, pravicam madžarske narodne skupnosti in občinskemu statutu, sprejetemu maja 2026.
Predstavniki madžarske narodne skupnosti so opozorili, da statut ni imel njihovega pozitivnega mnenja. Varga je poudaril, da je treba enakovredno spoštovati oba jezika in pravice narodnih skupnosti.
Opozoril je, da je bilo vprašanje statuta predloženo ustavnemu sodišču.
Kardinar je zagovarjal postopek sprejemanja statuta in poudaril, da so pred njegovim sprejemom potekala številna usklajevanja. Po njegovih navedbah sta pozitivno mnenje podala pristojno ministrstvo in urad za narodnosti.
Dejal je tudi, da je ustavno sodišče zavrnilo predlog za začasno ustavitev izvajanja statuta.
Ostri očitki glede več kot 200.000 evrov občinskega denarja
Razprava se je posebej zaostrila pri občinskih financah. V javnosti so se pojavili očitki o domnevni nenamenski porabi več kot 200.000 evrov v obdobju med letoma 2019 in 2023, povezani s prijavo Teodorja Varge.
Kardinar očitke zavrača in se sklicuje na ugotovitve občinskega nadzornega odbora. Pri tem je treba razlikovati med ugotovitvami posameznih nadzornih postopkov in morebitnimi drugimi očitki.
Varga je na soočenju potrdil, da je vložil prijavo zaradi suma negospodarne oziroma nepregledne porabe sredstev.
»Tako kot ste povedali, jaz sem prijavo dejansko dal, zato ker sem ugotovil netransparentno porabo oziroma negospodarno rabo pri samem torej tem računu.«
Poudaril je, da morajo biti podatki o porabi javnega denarja dostopni vsem občanom, morebitne nepravilnosti pa je treba ustrezno preveriti.
Kardinar je odgovoril, da se mu prijava zdi nekorektna, saj Varga kot občinski svetnik sodeluje na sejah in ima vpogled v občinsko poslovanje.
Poudaril je, da porabo sredstev spremljajo pristojni organi, pri sredstvih za dvojezično poslovanje pa tudi urad za narodnosti.
Po njegovih navedbah občina pri tem doslej ni prejela negativnega mnenja urada. Dodal je, da občina ob spremembah projektov pripravlja rebalanse proračuna, o katerih razpravljajo občinski odbori, dokumentacija pa je javno objavljena.
Varga z odgovorom ni bil zadovoljen. Opozoril je, da sama objava zapisnikov še ne pomeni popolne preglednosti. Kot primer je navedel težave pri pridobivanju zvočnih posnetkov sej občinskega sveta.
Kardinar Vargi očital glasovanje proti proračunu, Varga opozoril na finančne luknje
Najostrejša izmenjava besed se je razvila v zaključnem delu soočenja, ko sta kandidata govorila o občinskih projektih in njihovem financiranju.
Kardinar je med prednostnimi nalogami izpostavil nadaljevanje gradnje športno-rekreacijskega centra, urejanje romskega naselja, projekt Mura Raba, obnovo vaško-gasilskega doma v Žitkovcih ter vlaganja v kanalizacijo in čistilno napravo.
Nato je Vargi očital, da je v preteklosti glasoval proti občinskemu proračunu in rebalansu.
»Torej ste pustili občino Dobrovnik dejansko na cedilu, ko ste glasovali proti rebalansu.«
Po Kardinarjevih besedah bi lahko zavrnitev proračuna povzročila večmesečni zastoj projektov, za katere so bila že pridobljena sredstva ministrstev. Varga je očitke zavrnil.
Pojasnil je, da je proti glasoval zato, ker po njegovem mnenju finančne konstrukcije posameznih projektov niso bile ustrezno zaključene.
Izrazil je tudi zaskrbljenost, da so se nekateri projekti začeli izvajati tik pred volitvami, čeprav njihovo financiranje po njegovi oceni ni dovolj jasno.
Kardinar je vztrajal, da so za projekte v izvajanju sredstva zagotovljena in da je občina v dobrem finančnem stanju.
Varga: Od 38 projektov jih je zaključenih pet, Kardinar očitke zavrača
V zaključku soočenja je Varga predstavil še svojo oceno občinskega načrta razvojnih programov.
Po njegovih navedbah dokument vključuje 38 različnih projektov, od katerih naj bi bilo pet zaključenih, 12 delno izvedenih, pri preostalih pa naj bi bilo vprašljivo njihovo nadaljnje izvajanje.
Poudaril je, da bo treba razvojni načrt ponovno pregledati in določiti realne prednostne naloge.
Kardinar je takšno oceno zavrnil.
»Za vse te projekte, ki pa jih zdaj delamo, pa imamo zagotovljena sredstva.«
Ob tem je poudaril, da so razvojni načrti občine pripravljeni tudi za prihodnja leta in da lahko občina z obstoječimi projekti nadaljuje razvoj.
