Prenova mestnega parka v Murski Soboti, vredna približno 1,66 milijona evrov, je sprožila različne odzive županskih kandidatov.
Obsežna prenova mestnega parka v Murski Soboti je že v teku. Gradbeni stroji so se lotili odstranjevanja dotrajanega objekta Zveze za tehnično kulturo, začela se je tudi odstranitev asfaltnih poti, zaradi del pa je del parka zaprt za obiskovalce.
Investicija je ocenjena na približno 1,66 milijona evrov, pogodbo za izvedbo gradbenih del pa je Mestna občina Murska Sobota konec avgusta podpisala s podjetjem Pomgrad.
Vrednost pogodbenih del znaša 1.581.924,75 evra z davkom na dodano vrednost. Večji del projekta bo sofinanciran z evropskimi in državnimi sredstvi.
Toda ali je takšna prenova mestnega parka najboljša poraba razpoložljivega denarja?
Prav to vprašanje je odprlo razpravo na prvem soočenju petih kandidatov za župana Mestne občine Murska Sobota, ki so ga pripravili Sobotainfo, Pomurec in televizija IDEA.
Štihec opozoril na rast vrednosti projekta: Od 960.000 do 1,66 milijona evrov
Do načrtovane prenove je bil posebej kritičen nekdanji župan Anton Štihec (Nova Slovenija).
Opozoril je na podatke o vrednosti projekta, ki naj bi se v nekaj mesecih občutno povečala.
»Februarja letošnje leto je bil še 960.000 prikazan v državnih podatkih. Do sedmega meseca je potem narasel na 1,66 milijona evra,« je dejal.
Štihec je ob tem pod vprašaj postavil smiselnost nekaterih predvidenih ureditev. Med drugim je izpostavil odstranitev obstoječega objekta v parku in ureditev učilnice na prostem ter spremembe obstoječih poti.
Po njegovem bi morala občina razmisliti, ali bi lahko z razpoložljivimi sredstvi dosegla večji učinek drugje.
»Gre se za to, da si ti določiš prioritete,« je poudaril.
Namesto obnove obstoječega parka bi uredil nove zelene površine
Štihec meni, da bi bilo smiselneje širiti zelene površine mesta, ne pa toliko denarja vlagati v že obstoječi park.
»Veste, za 1,66 milijona mi lahko naredimo novo parkovno površino,« je dejal.
Kot lokacijo je predlagal južni del Murske Sobote ob obvoznici.
Prepričan je, da bi bilo mogoče tudi takšno ureditev financirati z evropskimi sredstvi iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb.
Mešič podprl kritike, opozoril tudi na morebitne anekse
S pomisleki Štihca se je strinjal tudi Andrej Mešič (Slovenska demokratska stranka). Posebej se je odzval na pretekle izjave aktualnega župana glede možnosti sklepanja dodatnih aneksov pri investicijah.
Po njegovem se ob že tako visoki vrednosti projekta odpira vprašanje, ali se bodo stroški v prihodnje še povečevali.
»Potem je še v radijski eni oddaji povedal, če bo treba, bomo še sprejeli anekse za ta park. Ne vem, kaj bi lahko več sprejeli,« je bil kritičen Mešič.
Sicer pa je med razpravo o občinskih investicijah opozoril tudi na zanemarjene manjše projekte, ki občanom veliko pomenijo.
Kot primer je navedel pasji park v Fazaneriji, ki že dalj časa ne deluje. Po njegovem bi se morala občina poleg velikih investicij posvečati tudi takšnim ureditvam.
Anželj: Evropskih milijonov ne moremo porabiti za karkoli
Aktualni župan Damjan Anželj (Socialni demokrati) je ob kritikah občinskih investicij poudaril, da so evropska sredstva vezana na natančno določene pogoje.
Pri mehanizmu celostnih teritorialnih naložb so, kot je pojasnil, upravičena predvsem vlaganja v urbano prenovo, zelene površine in mobilnost.
Zato občina po njegovih besedah ne more poljubno izbirati projektov, temveč mora upoštevati razpisne pogoje in predpisane roke.
»Torej, tukaj je resno delo, pomembne odločitve, ne kar nekaj preko palca, kot sem zdaj slišal, enostavno to ne gre,« je poudaril.
Anželj je opozoril, da je bilo treba projekte pravočasno pripraviti, sicer bi občina lahko izgubila pomemben del evropskega denarja.
Po njegovih navedbah gre za približno 11 milijonov evrov sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb, ki jih želi občina izkoristiti.
Špilak: Denar bi lahko učinkoviteje namenili tudi drugim občinskim objektom
Jožek Špilak (Demokrati) je bil kritičen predvsem do širšega načina razporejanja investicijskih sredstev.
Ocenil je, da bi lahko občina evropska sredstva učinkoviteje uporabila za prenovo nekaterih obstoječih objektov in javnih površin.
Kot primer je izpostavil mestno tržnico. Po njegovem bi bilo smiselno več pozornosti nameniti tudi stavbam v občinski lasti, ki potrebujejo obnovo in nove vsebine.
Špilak ni neposredno nasprotoval prenovi mestnega parka, vendar je opozoril, da bi bilo treba pri izbiri projektov bolje pretehtati različne potrebe občine.
Prepričan je, da bi morale investicije prinašati čim več neposrednih koristi občanom.
Kerec: Pri občinskih investicijah je treba razmišljati tudi o stroških
Gorazd Kerec (Gibanje Svoboda) se do konkretne vrednosti prenove mestnega parka v razpravi ni neposredno opredelil. Je pa pri upravljanju občinskih projektov in javnih zavodov večkrat poudaril pomen racionalizacije stroškov.
Opozoril je, da je že v občinskem svetu predlagal združevanje nekaterih služb, s čimer bi lahko zmanjšali stroške, ki bremenijo občinski proračun.
Kot župan bi takšne spremembe tudi izvedel. Pri prihodnjih investicijah je izpostavil še vprašanje njihovega dolgoročnega financiranja, posebej pri predlagani gradnji pokritega bazena.
Prav stroški vzdrževanja in upravljanja so po njegovem pomemben del odločanja o novih občinskih projektih.
Kaj vse prinaša prenova mestnega parka?
Prenova vključuje precej več kot zgolj zamenjavo dotrajanih poti. Med drugim so predvideni odstranitev obstoječega otroškega igrišča in ureditev novega prostora za igro v zahodnem delu parka, prenova poti s propustnimi peščenimi površinami, ureditev učilnice na prostem, dodatne zasaditve, obnova zelenic ter postavitev nove urbane opreme.
Načrtovana sta tudi ureditev večnamenskih površin za prireditve in amfiteatra, posodobitev javne razsvetljave ter prenova dela komunalne infrastrukture.
Dotrajani objekt Zveze za tehnično kulturo bo odstranjen, na njegovem območju pa sta predvideni učilnica na prostem in možnost postavitve začasnih javnih sanitarij.
Gradbena in hortikulturna dela naj bi bila zaključena do konca poletja 2027, celoten projekt pa do konca istega leta.
Prenova je že stekla, razprava o prioritetah ostaja
Mestni park je ena osrednjih zelenih površin Murske Sobote, njegova prenova pa je ena večjih občinskih investicij v letošnjem letu.
Kljub temu se med županskimi kandidati odpirajo različni pogledi na to, kam bi morala občina usmerjati razpoložljivi denar.
Štihec zagovarja širitev zelenih površin na drugih območjih mesta, Mešič opozarja na stroške in investicijske prioritete, Špilak bi več sredstev namenjal tudi obnovi drugih občinskih objektov, Kerec pa poudarja racionalizacijo občinske porabe.
Anželj medtem zagovarja odločitev občine in opozarja, da je treba evropska sredstva črpati skladno z razpisnimi pogoji.
