Soočenje kandidatov za pomurske poslance, tretjič: Tine Novak (Demokrati) in Damijan Bezjak Zrim (SD).
Na televiziji IDEA in Sobotainfo sta danes v tretjem regijskem soočenju mnenja križala Tine Novak (Demokrati) in Damijan Bezjak Zrim (SD), kandidata za pomurska poslanca na državnozborskih volitvah 2026.
Tine Novak je aktualni poslanec državnega zbora, ki je bil izvoljen v Pomurju, po izvolitvi na listi Gibanja Svoboda politično prestopil k Demokratom, kot je tedaj dejal predvsem zato, ker je mnenja, da bo lahko v ekipi Anžeta Logarja učinkoviteje prinesel konkretne rešitve za Pomurje.
Damijan Bezjak Zrim je prav tako aktualni poslanec iz Pomurja in član Socialnih demokratov, v politiki pa je bil pred vstopom v državni zbor aktiven tudi na lokalni ravni v občini Kuzma ter v podmladku SD.
Oba sodita v mlajšo generacijo politikov, oba sta bila prvič izvoljena v aktualnem mandatu, v pogovoru pa sta med drugim razmišljala tudi o svojem vstopu v politiko in o tem, kako danes gledata na začetek svoje parlamentarne poti. Razprava je bila sicer osredotočena na mlade v regiji, gospodarstvo in mobilnost ter zdravje.
Novak je ob vprašanju, ali se je v politiko podal nekoliko naivno, odgovoril, da se je njegov vstop zgodil »skoraj oziroma metaforično gledano, čez noč«. Dejal je, da je povabilo ob ustanovitvi stranke sprejel zelo hitro, zato priznava, da je bil njegov vstop tudi naiven, vendar ne v odnosu do politike same, temveč »naivno do pričakovanja, kaj lahko v politiki dosežeš.«
Bezjak Zrim je po drugi strani poudaril, da je v politiko vstopil najprej na lokalni ravni, kot občinski svetnik v občini Kuzma, pred tem pa je deloval tudi v podmladku stranke in bil dva mandata generalni sekretar za celotno Slovenijo. Po njegovih besedah se je že takrat pokazalo, da lahko mladi ob vključitvi v soodločanje vplivajo na spremembe, tudi pri zakonih, ki zadevajo mlade.
Klub pomurskih poslancev ni izpolnil pričakovanj
Ena od osrednjih tem soočenja je bila vloga Kluba pomurskih poslancev v aktualnem mandatu. Novak je na vprašanje, ali je klub naredil dovolj za regijo, odgovoril neposredno: »Kratki odgovor je ne.«
Po njegovih besedah je klub sicer že kmalu po začetku mandata opravil konstitutivni sestanek, nato pa je zaradi političnih napetosti in zaostritve odnosov med koalicijo in opozicijo sodelovanje hitro zastalo. Kot je dejal, je po njegovem prišlo do »relativno iracionalnega oziroma emocionalnega odziva s strani vrha stranke«, zaradi česar je klub »zamrl, še preden je dobro začel«.
Dodal je, da so skupaj vložili nekaj pobud, ki pa so večinoma naletele na »gluha ušesa«, največji preizkus pa so bili amandmaji za financiranje pomurskih projektov, kjer poslanci niso stopili skupaj.
Ob tem je Novak pohvalil Bezjaka Zrima zaradi povezovanja županov na Goričkem. Poudaril je, da je prav s tem odprl številna vrata do ministrstev in pomagal pri zagotavljanju določenih projektov.
Bezjak Zrim je dejal, da bodo delo poslancev na koncu presodili volivke in volivci, hkrati pa opozoril, da se je po razpadu širšega sodelovanja vzpostavilo povezovanje na nižji ravni. Spomnil je na ustanovitev Kluba goričkih županov in županj, ki je po njegovih besedah omogočil sodelovanje ne glede na politično barvo in prispeval k premikom pri projektih za Goričko in Mursko Soboto. Ob tem je dodal, da mora biti Klub pomurskih poslancev v prihodnjem mandatu »bolj slišan«.
Mladi v Pomurju
Ob vprašanju, zakaj se mladi po študiju ne vračajo v Pomurje, je Bezjak Zrim kot enega ključnih razlogov izpostavil birokracijo, predvsem umeščanje v prostor.
Opozoril je, da mlade družine predolgo čakajo na možnosti za gradnjo, ob tem pa poudaril tudi pomen pogojev dela in časa za zasebno življenje. Po njegovih besedah mladim danes »včasih več kot denar pomeni čas, ki ga imajo zase za svoje najbližje«.
Kot pomemben korak je omenil zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki naj bi po njegovem prispeval k bolj uravnoteženemu razvoju države.
Novak je poudaril, da je za vračanje mladih najpomembnejše »privlačno delovno mesto«. To je po njegovem dobro plačano delo, kjer lahko posameznik unovči znanje in kompetence, pridobljene med študijem.
Po njegovem mnenju takšnih delovnih mest v Pomurju primanjkuje, med glavnimi razlogi pa je izpostavil »nekonkurenčno delovno okolje oziroma neprivlačna davčna zakonodaja«.
Opozoril je, da država pri višjih plačah pobere prevelik delež, zato po njegovem brez zmanjšanja davčnega primeža ne bo dovolj delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. V nasprotnem primeru, je dejal, se lahko »beg možganov« spremeni v »evakuacijo možganov tudi v tujino«.
Davčna reforma kot neizpolnjena obljuba
Razprava se je nadaljevala pri vprašanju delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in širšega poslovnega okolja. Novak je ob morebitnem vplivu investicije Leka ocenil, da bo ta sicer prinesla nekaj novih delovnih mest, ne bo pa ključna za preboj regije. Po njegovem Pomurje potrebuje predvsem inženirje, raziskovalce in visoko usposobljen kader, težava pa ostaja visoka obdavčitev dela.
Bezjak Zrim je pritrdil, da je med reformami tega mandata izostala prav davčna reforma. »Tu moramo res priznati, da ob številnih reformah, ki so bile sprejete tekom mandata, je pa ena reforma res izostala in to je davčna reforma,« je dejal.
Dodal je, da je to neizpolnjena obljuba, ki se pozna povsod, ne le v Pomurju. Kljub temu je poudaril, da se regija razvija in da je prav v Pomurju najbolj zrasla dodana vrednost na zaposlenega na podjetju.
Pri vprašanju, ali je vlada naredila dovolj za podjetnike in obrtnike, je Bezjak Zrim omenil obiske gospodarskega ministra Matjaža Hana pri gospodarstvenikih v Prekmurju in na Goričkem ter poudaril, da so izboljšave še mogoče, a da poskušajo z različnimi spodbudami pritegniti tako večje investitorje kot manjše podjetnike, ki v Pomurju prevladujejo.
Novak pa je tudi tu odgovor navezal na davčno politiko in nove dajatve. Opozoril je, da je bilo v mandatu uvedenih 13 novih obremenitev, iz lastnih izkušenj podjetniškega svetovalca pa je dejal, da se je že prej približno polovica mladih podjetnikov po izračunu stroškov premislila glede realizacije podjetniške ideje. Danes bi bil ta delež po njegovi oceni še višji.
Soboška obvoznica, ceste in železnica
Ob vprašanju o prometni infrastrukturi je Novak izpostavil soboško obvoznico kot najpomembnejši projekt. Dejal je, da prihajajo pozitivne informacije glede gradbenega dovoljenja, obenem pa opozoril na težavo financiranja suho-mokrega zadrževalnika, ki je pogoj za odprtje obvoznice.
Bezjak Zrim je dejal, da si Pomurje najprej zasluži sklenjen cestni obroč okrog Murske Sobote, saj številni vozniki izgubljajo čas pri vožnji skozi mesto. Omenil je tudi potrebo po izboljšavah proti Radencem ter več cestnih projektov na Goričkem, med njimi cesto Petanjci–Gederovci, odsek Lemerje–Grad, ureditev serpentin v občini Grad in projekte v Rogaševcih.
Ob tem je izpostavil tudi vlaganja v športno infrastrukturo in gradnjo treh vrtcev na Goričkem.
Poseben del soočenja je bil namenjen železniški mobilnosti. Opozorili smo na dolgotrajne poti z vlakom iz Murske Sobote do Ljubljane ali Kopra, pri čemer sta kandidata priznala, da z vlakom redko potujeta. Novak je dejal, da se mora uporabnik Slovenskih železnic trenutno »res opremiti z dobro mero potrpežljivosti«.
Možnost za izboljšave vidi tudi v večjih sredstvih za odpornost in obrambno infrastrukturo, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za gradnjo novih tirov. Izrazil je upanje, da bi država lahko ta sredstva uporabila tudi za hitrejšo železniško povezljivost in »nove tire, tudi do Lendave«.
Bezjak Zrim je poudaril, da mora država železniško infrastrukturo graditi celostno in ne le na posameznih odsekih. Po njegovih besedah si tudi Prekmurje zasluži enake možnosti kot ostali deli države, zato »tudi nam hitro železnico, ne zgolj ostalim.«
Geotermija, pošte in demografija
Ob vprašanju o agenciji za geotermijo, ki bi lahko imela sedež v Pomurju, je Bezjak Zrim idejo podprl in poudaril potencial geotermije za turizem in kmetijstvo. Opozoril je, da bo regija brez učinkovitejšega izkoristka teh naravnih danosti razvojno zaostajala.
Novak je povedal, da je že na začetku mandata ministru podal pisno pobudo za ustanovitev takšne agencije oziroma direktorata. Čeprav idejo še vedno podpira, meni, da ta sama po sebi ne bi bila ključna za preboj.
Večji problem vidi v omejitvah in birokratskem pristopu glede rabe geotermalne vode, pri čemer bi bilo po njegovem treba doseči večjo fleksibilnost med uporabniki in boljšo usklajenost z dejanskimi možnostmi regije.
Pri vprašanju zapiranja pošt in bančnih poslovalnic je Bezjak Zrim poudaril, da bi morala država imeti jasno strategijo, po kateri vse, kar je v državni lasti, ostaja prisotno v vseh regijah, »tudi, če malo več stane«. Opozoril je, da so starejši zaradi zapiranja poslovalnic pogosto odrezani od osnovnih storitev.
Novak pa je dejal, da si manjšo občino brez bankomata ali vsaj bližnje pošte težko predstavlja, pri čemer meni, da bi bila glede na demografske razmere lahko tudi državna podpora takšnim storitvam upravičena.
Pri demografskem vprašanju je Novak govoril o »demografski zimi« in med rešitvami omenil brezplačni vrtec, pravičnejšo progresijo pri stroških ter pomoč države pri kritju komunalnih prispevkov za prvo nepremičnino mladih. Bezjak Zrim je izpostavil postopni prehod k brezplačnemu vrtcu in zmanjšanje birokracije pri umeščanju gradenj v prostor, saj brez tega po njegovem mladi dolgoročno ne bodo ostajali na podeželju.
Zdravje in kakovost zraka
Soočenje se je dotaknilo tudi slabših zdravstvenih kazalnikov v Pomurju. Novak je dejal, da človeka »kar stisne pri srcu«, ko sliši podatke o višji umrljivosti in krajši pričakovani življenjski dobi v regiji. Kot enega od predlogov je navedel ustanovitev zdravstvenih regij, ki bi same prepoznale ključne potrebe in okrepile področja, kjer so težave največje. Ob tem je omenil tudi pomen ozaveščanja o zdravem načinu življenja.
Bezjak Zrim je na vprašanje odgovoril z razmislekom, da se je treba najprej vprašati, zakaj se v regiji umira prej. Opozoril je na življenjski slog in prehranske navade, hkrati pa poudaril, da primarno zdravstvo v Pomurju po njegovem ni največja težava, saj ljudje do osebnega zdravnika pridejo relativno hitro. Večji izziv vidi pri dostopu do specialističnih pregledov.
Pri vprašanju kakovosti zraka in preseganja mejnih vrednosti delcev PM10 v Murski Soboti je Bezjak Zrim dejal, da mora to regijo »seveda skrbeti«, saj so tudi takšni dejavniki povezani z zdravstvenimi statistikami.
Novak pa je kot enega od ukrepov ponovno izpostavil geotermijo. Opozoril je, da pomemben del onesnaženja izhaja iz individualnih kurišč, zato bi bilo po njegovem treba »subvencionirati in deregulirati uporabo geotermije kot eno izmed rešitev«.
Oba optimistična glede novega mandata
Kandidata sta spregovorila še o svojih možnostih za ponovno izvolitev. Novak, ki je bil v parlament izvoljen na listi Gibanja Svoboda, tokrat pa kandidira pod okriljem Demokratov, je dejal, da svoje možnosti ocenjuje kot dobre, če večina ljudi deli njegovo frustracijo nad politiko vlade, ki je po njegovem »premalo skrbela, kdo ustvari ta kolač«.
Bezjak Zrim pa je dejal, da na terenu zaznava pozitivna stališča in poudaril, da je Goričko po dolgih letih dobilo svojega predstavnika v državnem zboru. Ocenil je, da ima zaradi podpore lokalnega okolja in nekaterih županov »možnosti kar velike«, dokončno presojo pa je prepustil volivkam in volivcem.
Ob zaključnem vprašanju, kaj bi najprej storila, če bosta ostala poslanca tudi po volitvah, je Bezjak Zrim odgovoril, da bi si najprej vzel »en dan časa zase in za svojo ženo«, nato pa bi sklical Klub goričkih županov in nadaljeval delo.
Novak pa je napovedal: »Najprej bom poskrbel, da bodo samostojni podjetniki plačevali nižje prispevke.«
