Sobotainfo podkast #22: »Moja duša je bila uničena.« Iskrena izpoved Pomurca, ki je bil nekoč odvisnik, danes pa opora drugim

Arpad Žoldoš je človek z osebno izkušnjo odvisnosti, ki danes svojo prehojeno pot uporablja za pomoč drugim. Nekoč se je tudi sam znašel v primežu odvisnosti, danes pa odkrito govori o tem, kako hitro lahko človek zdrsne v začarani krog zanikanja, sramu in nemoči ter kako pomembno je, da pomoč pride pravočasno. 

S svojim delom in pričevanji želi opozoriti, da odvisnost ni težava 'nekoga drugega', ampak resničnost, ki lahko prizadene posameznika, družino in širšo skupnost. 

Njegovo osrednje sporočilo je preprosto: o odvisnosti je treba govoriti pravočasno, brez olepševanja in brez sramu.

O smrti in življenju

V Sobotainfo podkastu #22 je spregovoril o osebni poti iz ujetosti, v kateri je bil deset let, prepoznavanju prvih znakov, vlogi bližnjih, zdravljenju, pomoči drugim in sporočilu, da tudi tam, kjer se zdi, da izhoda ni več, še vedno obstaja upanje.

»Na začetku je bilo to res, kot pravijo, samo za vikend, s prijatelji, mogoče na neki zabavi samo. Ampak kaj hitro je to postalo nekaj, kar se je tudi med tednom začelo konzumirati,« je spregovoril o svoji izkušnji.

»Takrat sem se vprašal, okej, čutim to krizo, lahko še sedaj nekako stopim nazaj in rečem ne. Vendar kaj je bila težava? Težava je bila v tem, da dejansko nisem našel moči,« je bil iskren.

Čutil je, da to, kar doživlja, ni življenje, ampak smrt: »To so nekako trenutki, ko enostavno ne želiš več živeti. Ko rečeš, ne splača se več, ne splača se, utrujen sem od vsega.« Trikrat si je poskušal vzeti življenje. 

Odvisnost ni samo droga

Odvisnost se danes pojavlja v številnih oblikah, od alkohola, zdravil in iger na srečo do digitalnih vsebin, telefona, pornografije in drugih vedenjskih zasvojenosti.

Skupni imenovalec številnih odvisnosti je beg – pred bolečino, praznino, osamljenostjo, pritiskom, občutkom nevrednosti ali notranjo stisko. 

»Vedno se začne nedolžno. In mogoče vsaka družina tudi misli, ja, pa to je nedolžna stvar. Vendar ne vemo, kako daleč se lahko to razvije,« je dejal Žoldoš v podkastu.

Kaj je torej v ozadju odvisnosti in zakaj zgolj prepoved ali moraliziranje pogosto nista dovolj? Žoldoš je jasno povedal o svoji izkušnji: »Moja duša je bila dejansko že takrat uničena, moje srce je bilo uničeno in nadaljeval sem pot, ker nisem videl izhodišča.«

Znaki, ki jih bližnji pogosto spregledajo

Ena od pomembnih tem je tudi prepoznavanje prvih znakov. Pri mladih se lahko odvisnost kaže skozi nenadne spremembe vedenja, umikanje od družine, spremembo družbe, nihanje razpoloženja, laži, izgovore, težave v šoli, izginjanje denarja ali vse večjo zaprtost vase.

Pri odraslih so znaki lahko drugačni, a prav tako izraziti: prikrivanje navad, finančne težave, razpadanje odnosov, zanemarjanje obveznosti in nadaljevanje vedenja kljub očitnim posledicam.

Od osebne izkušnje do pomoči drugim

V podkastu smo odprli vprašanje, kako se odvisnost sploh začne, zakaj jo človek dolgo zanika in kdaj nastopi trenutek, ko si mora priznati, da sam ne zmore več.

Žoldoš o svoji izkušnji ujetosti ne govori zato, da bi izpostavljal preteklost, ampak zato, ker verjame, da lahko osebna izkušnja nekomu pomaga narediti prvi korak: »Razumem jezik, bom rekel, odvisnikov.«

Danes pomaga ljudem, ki se soočajo z različnimi oblikami odvisnosti, pa tudi njihovim bližnjim, ki pogosto ne vedo, kako pristopiti, kaj reči in kdaj ukrepati.

Odvajanje je najlažji del, je dejal. »Najtežji del je tisti del po tistem, ko sledi, ko si ti čist. Kaj sedaj? Počutiš se še vedno praznega.« Odgovore je sam našel v veri, v branju Biblije.

Kaj lahko naredijo starši, partnerji in prijatelji?

Odvisnost ne prizadene samo človeka, ki je v njej ujet, ampak celotno družino. Starši, partnerji in prijatelji se pogosto znajdejo med strahom, jezo, sramom in željo, da bi pomagali.

V podkastu smo govorili tudi o tem, kako začeti pogovor z nekom, za katerega sumimo, da ima težave, zakaj grožnje pogosto ne pomagajo in zakaj je včasih prav postavljanje meja izraz največje ljubezni.

Žoldoš je razkril, da družine še vedno pogosto predolgo molčijo in kako nevaren je sram, ki ljudi odvrača od iskanja pomoči.

»Ujet brez izhoda«

Napovedali smo tudi dogodek Ujet brez izhoda – pogovorimo se o odvisnosti, ki bo 6. junija 2026, ob 18. uri, v Gledališču Park Murska Sobota.

Dogodek bo namenjen vsem, ki se želijo z odvisnostjo soočiti odkrito: staršem, mladim, svojcem, strokovnim delavcem in vsem, ki se zavedajo, da je o tej temi treba govoriti prej, preden posledice postanejo prehude.

Na dogodku bodo obiskovalci lahko prisluhnili resničnim zgodbam, ki pretresajo, a obenem prinašajo tudi znanje, opozorilo in upanje.

Kot je dejal Žoldoš, namen dogodka ni strašenje, ampak iskren pogovor o resnici, ki jo pogosto odrivamo na stran.

Sporočilo upanja

Čeprav je pogovor odprl težke teme, njegovo bistvo ni obup, ampak upanje: »Vedno pravim, da upanje zadnje umre. Se pravi, še je upanje za vsakega.«

Žoldoš zato želi s svojo zgodbo pokazati, da odvisnost človeka lahko zlomi, vendar ni nujno, da ga dokončno določi. Pot iz odvisnosti je dolga, zahtevna in pogosto boleča, a obstaja.

Prav zato je osrednje vprašanje podkasta tudi to, kaj reči človeku, ki je danes ujet brez izhoda, in kako mu pokazati, da prvi korak ni znak poraza, ampak začetek poti nazaj v življenje.