Soočenje kandidatov za pomurske poslance, prvič: Jožef Horvat (NSi) in Dejan Židan (SD).
Na televiziji IDEA in Sobotainfo sta danes v prvem regijskem soočenju mnenja križala Jožef Horvat (Nova Slovenija) in Dejan Židan (Socialni demokrati), kandidata za pomurska poslanca na državnozborskih volitvah 2026.
Horvat je dolgoletni pomurski poslanec in eden vidnejših predstavnikov svoje stranke. Židan je nekdanji pomurski poslanec, nekdanji kmetijski minister, trenutno državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo turizem in šport.
Razprava je bila osredotočena na razvoj Pomurja, gospodarstvo in prihodnost regije.
Razlike pri vlogi države in davčna politika
Horvat je poudaril, da država ni tista, ki ustanavlja podjetja, temveč mora ustvariti spodbudno okolje. Kot ključne priložnosti je izpostavil geotermijo in turizem ter opozoril na davčno politiko aktualne vlade.
»Golobova vlada je glede davčne politike zašla, preveč je stisnila gospodarstvo in to konstantno pada,« je povedal.
Židan je odgovoril, da je bil pod vodstvom ministra Aleksandra Jevška sprejet zakon o regionalnem razvoju, ki omogoča prilagojene ukrepe po regijah. Omenil je investicije v biotehnologijo ter prizadevanja, da bi Inštitut Jožef Stefan odprl oddelek v Murski Soboti.
»Dobro pa je, da se Pomurje že nekaj let razvija hitreje, tako da so trendi dobri,« je dejal Židan.
Horvat je ob tem opozoril na proračunsko porazdelitev sredstev in dejal, da Pomurje že četrto leto zapored prejme najmanj sredstev na prebivalca.
»Ko se v petek peljem iz Ljubljane domov v Prekmurje, na vsak kilometer povprečna bruto plača pade za 2,5 evra,« je povedal Horvat.
Židan je v repliki poudaril, da je razdelitev sredstev povezana tudi s številom prijavljenih projektov, in dodal, da je bilo na področju športa v Pomurju financiranih ali zgrajenih 41 objektov.
Davčne olajšave in obremenitve
Na vprašanje o posebnih davčnih olajšavah za vlaganja v Pomurje je Horvat odgovoril pritrdilno. Predstavil je tudi predlog sprememb dohodnine.
»Začeli bi s splošno olajšavo 8000, morda 8500 evrov, do leta 2029 pa bi prišli na 10.500,« je pojasnil Horvat in dodal, da bi s tem pomagali tudi približno 12.000 delavcem migrantom, ki delajo v Avstriji.
Židan se je strinjal, da so plače preveč obremenjene, vendar opozoril na javnofinančne posledice.
»Če ne vzamemo drugje, je vprašanje, ali bomo znižali sredstva za šolstvo ali zdravstvo,« je dejal.
Horvat je ob tem poudaril, da so se obremenitve v času aktualne vlade povečale za milijardo in pol evrov letno, ter opozoril na po njegovem mnenju zaostrene pogoje pri izkoriščanju geotermije.
Židan je priznal, da bremena niso pravično razporejena, a dodal, da ima gospodarstvo letos na voljo skoraj milijardo evrov razvojnih sredstev.
Pilotna regija in klub pomurskih poslancev
V nadaljevanju razprave je Horvat podprl idejo večje regionalizacije države. Spomnil je, da so se o tem pogovarjale leve in desne vlade, a projekta niso izpeljale.
»Kot Pomurec podpiram, da imamo regije. Sprejemljivo bi bilo tudi, da je Pomurje pilotna regija. Dajte nam možnost, da sami testiramo regionalno obnašanje,« je povedal.
Na vprašanje, kaj je njuna politika v preteklosti konkretno prinesla Pomurju, je Horvat izpostavil infrastrukturne projekte. Med njimi izgradnjo pomurske avtoceste, odprte 14. avgusta 2008, projekt pomurske kanalizacije ter začetek in zaključek pomurskega vodovoda.
Židan je kot enega svojih največjih dosežkov prav tako izpostavil pomurski vodovod, vreden skoraj 150 milijonov evrov, ki je bil po njegovih besedah v nekem trenutku že odpisan.
»Administracija je morala enkrat mesečno sedeti v Pomurju, da smo rešili težave in projekt izpeljali,« je povedal Židan.
Zdravstvo kot največja skrb in vprašanje učinkovitosti
V sklepnem delu soočenja sta se kandidata dotaknila zdravstva, ki ga je kot ključno vsebinsko področje izpostavil tudi del javnosti.
Horvat je dejal, da je raziskava Inštituta Mediana pokazala, da je več kot tri četrtine ljudi kot prvo izpostavilo prav zdravstvo.
Dodal je, da je po njegovem mnenju nujno povečati vpise, ob tem pa je kritiziral način, kako je predsednik vlade komuniciral z zdravniki.
»Ne more politika en sloj zelo pomemben oklofutati,« je povedal.
Židan je odgovoril s primerjavo trendov v sistemu. Dejal je, da je v 15 letih število zdravnikov naraslo za približno 50 odstotkov, podobno tudi število medicinskih sester, financiranje pa se je povečevalo, storitve pa naj bi se po njegovih besedah dvignile le za približno dva odstotka.
Po njegovem je zato ključno vprašanje, kaj se dogaja z organizacijo dela in učinkovitostjo.
»Če ne znamo standardov postaviti sami, jih pripeljimo iz Finske ali Nemčije,« je dejal.
