Pomurski poslanci opozarjajo na posledice: tujci živijo v občinah, odločali pa ne bodo več.
Državni zbor je sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, s katerimi državljani tretjih držav ne bodo več imeli volilne pravice na lokalnih volitvah.
Za spremembe je glasovalo 47 poslancev, proti jih je bilo 32.
Gre za odločitev, ki posega v dosedanjo ureditev. Po njej so lahko na lokalnih volitvah glasovali tudi tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.
Volilno pravico so lahko uresničevali v občini, v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče.
Predlagatelji govorijo o državljanski pravici
Spremembe so predlagali poslanci Slovenske demokratske stranke, Resni.ce in trojčka okoli Nove Slovenije.
Predlog so podprli tudi Demokrati, proti pa so glasovali v Gibanju Svoboda, Socialnih demokratih, Levici in Vesni.
Predlagatelji so spremembo utemeljevali z argumentom, da naj bi o lokalni oblasti odločali predvsem državljani Republike Slovenije in državljani Evropske unije. Pravice slednjih so povezane tudi z evropsko zakonodajo.
Nasprotniki opozarjajo na odvzem že priznane pravice
Odločitev je sprožila ostre odzive dela politike in civilne družbe.
Nasprotniki opozarjajo, da gre za odvzem že priznane pravice ljudem, ki v Sloveniji stalno živijo, delajo, plačujejo davke in so vključeni v lokalna okolja.
Ob tem opozarjajo tudi na možnost ustavne presoje. Po njihovem mnenju bi lahko sprememba pomenila poseg v načelo zaupanja v pravo in poslabšanje pravnega položaja skupine prebivalcev, ki je do zdaj lahko sodelovala pri odločanju o razvoju občin.
Vprašanje, pomembno tudi za Pomurje
Odločitev ima poseben pomen tudi za Pomurje.
Regija je tesno povezana z obmejnim prostorom, zaposlovanjem tujcev in vključevanjem prebivalcev iz različnih držav v lokalna okolja.
V številnih občinah so tujci del vsakdanjega življenja, lokalnega gospodarstva in skupnosti, zato se zastavlja vprašanje, kakšne posledice bo imela sprememba za občine in prebivalce, ki v njih živijo.
Za odziv smo zato prosili pomurske poslance.
Süč opozarja na vključenost tujcev v lokalna okolja
Na odločitev državnega zbora se je odzval tudi pomurski poslanec Gibanja Svobode Dejan Süč, ki je o tej temi razpravljal že v državnem zboru.
Po njegovem mnenju je sprememba sporna predvsem zato, ker zadeva ljudi, ki v lokalnih okoljih dejansko živijo in so vanje vključeni.
»To se mi zdi sporno, da ljudje, ki so vključeni v naša okolja, nimajo vpliva na to, kako bi se naj ta okolja razvijala,« je povedal Süč.
Ob tem je opozoril tudi na financiranje občin. Kot je poudaril, občine povprečnino prejemajo za vse prebivalce s stalnim prebivališčem, ne le za državljane Republike Slovenije.
»Občine dobijo denar, ljudje pa ne bi imeli pravice, da odločajo o tem, kako se okolje razvija,« je dodal.
Po njegovem mnenju se pri tem odpira tudi vprašanje političnih prioritet. Opozoril je, da se v javnosti pogosto spregledajo ravnanja posameznikov na visokih funkcijah, medtem ko se kot težava izpostavlja volilna pravica ljudi iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
Žibrat se sprašuje, kdo bo naslednji
Kritična do odločitve je bila tudi poslanka Gibanja Svobode Sara Žibrat.
Kot je dejala, se ob tem predvsem sprašuje, katera skupina prebivalcev bo naslednja tarča podobnih političnih odločitev.
»Mene predvsem zanima, kdo bo naslednji, ki se ga bodo lotili,« je povedala.
Po njenem mnenju odločitev odpira tudi vprašanje, zakaj se politika v tem trenutku ukvarja prav s to temo.
»Zakaj je to največji problem trenutno v naši državi, glede na to, da so pred volitvami govorili, da je gospodarstvo v slabem stanju in so nam marsikaj očitali,« je dodala Žibrat.
Ob tem je ocenila, da se politični prostor ukvarja s temami, ki po njenem mnenju niso med najpomembnejšimi za državo.
Grah odločitev označuje kot nerazumljivo
Do odločitve državnega zbora je bil kritičen tudi poslanec Gibanja Svobode Matej Grah. Kot je poudaril, je volilna pravica človekova pravica, zapisana tudi v ustavi. Ob tem je opozoril, da se je na dogajanje po njegovih besedah odzval tudi Svet Evrope.
Po njegovem mnenju gre za odločitev, ki je ne razume. Ob tem je bil kritičen tudi do nekaterih koalicijskih strank.
»Predvsem pa ne razumem nekaterih koalicijskih strank, ki so ponovno nekaj drugega govorile o manjšinah in skupnostih pred volitvami, danes pa taistim jemljejo volilno pravico,« je dejal.
Kot je dodal, ljudje, ki v Sloveniji živijo dlje časa in imajo stalno prebivališče, prispevajo k družbi tudi, če nimajo državljanstva:
»Mislim, da bi bilo prav, da bi imeli na lokalnih volitvah pravico odločati o skupnosti, v kateri živijo,« je še povedal Grah.
Bezjak Zrim govori o napačnem koraku
Odločitev zavrača tudi poslanec Socialnih demokratov Damijan Bezjak Zrim. Kot je poudaril, gre za ljudi, ki v Sloveniji živijo, delajo, plačujejo davke in vsak dan prispevajo k delovanju družbe.
Po njegovem mnenju je odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah napačen korak.
»Ljudje, ki soustvarjajo življenje v lokalni skupnosti, morajo imeti možnost soodločati o njeni prihodnosti.
Socialni demokrati zagovarjamo vključujočo, odprto in pravično družbo, ne pa politik izključevanja in ustvarjanja delitev med ljudmi« je dejal.
Za odziv smo poklicali tudi poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvátha, a je ta v telefonskem pogovoru dejal, da odziva ne želi podati.
