Pomurski poslanec Matej Grah je spregovoril o pogajanjih za novo vlado, interventnem zakonu in projektih, ki so po njegovem ključni za Pomurje.
V tokratni oddaji Iz našega studia na televiziji IDEA je bil gost pomurski poslanec iz vrst Gibanja Svoboda Matej Grah.
V pogovoru je spregovoril o političnih razmerah po volitvah, morebitni novi vladi, interventnem zakonu in vlogi pomurskih poslancev v državnem zboru.
Med drugim je poudaril, da Pomurje po njegovem mnenju potrebuje močan glas v Ljubljani, manj ideoloških delitev in več povezovanja pri konkretnih razvojnih projektih.
O pogajanjih za novo vlado in zakonu o vladi
Grah je ocenil, da je država že nekaj časa v obdobju opravljanja tekočih poslov. Po njegovih besedah volilni rezultat ne pomeni poraza leve sredine, temveč željo ljudi po širši koaliciji.
»Ljudje so si želeli širše koalicije, torej ne samo treh strank, ki so vladale v prejšnjem mandatu, ampak so želeli, da se pri tem tudi druge vključijo,« je povedal.
Ob tem je bil kritičen do nadaljnjih pogajanj in ravnanja nekaterih strank. Dejal je, da so pred volitvami govorile o povezovanju, po volitvah pa se po njegovem mnenju stvari niso razvile v tej smeri.
Pri zakonu o vladi, ki zmanjšuje število ministrstev na 14, je opozoril na po njegovem kontradiktorno ravnanje.
»Če na eni strani govorimo, da še ne sestavljamo vlade in sprejemamo zakon o vladi, je to zelo kontradiktorno,« je dejal.
Grah je dodal, da ima vsak mandatar pravico sestaviti vlado po lastni presoji, a je ob tem izpostavil tudi pomisleke glede združevanja področij gospodarstva in dela.
Interventni zakon po njegovem ne odgovarja na potrebe Pomurja
Velik del pogovora je bil namenjen interventnemu zakonu o ukrepih za razvoj Slovenije. Ta med drugim predvideva znižanje davka na dodano vrednost na osnovna živila in energijo ter davčne razbremenitve.
Grah je dejal, da v zakonu vidi tri velike pomanjkljivosti:
»V tem zakonu so tri velike, velike luknje in noben ne govori ne o delavcu in noben ne govori ne o kmetu.«
Posebej se je ustavil pri davčni olajšavi za višje plače. Kot je dejal, sam v Prekmurju ni srečal posameznika, ki bi se ga ta ukrep dotaknil.
»Nisem našel niti enega posameznika, ki bi se ga ta olajšava, o kateri govorimo, torej 7500 evrov bruto, katerega koli Prekmurca dotaknila,« je povedal.
Po njegovem mnenju bi bilo bolj smiselno razbremeniti nižje dohodkovne razrede. Izpostavil je predlog razbremenitve pri dveh bruto plačah, kar bi po njegovih besedah zajelo tudi razvojne kadre in zaposlene v visokotehnoloških proizvodnjah.
Ob tem je opozoril še na posledice za javne prihodke in zdravstvo.
Pomurje potrebuje močan glas v Ljubljani
V nadaljevanju pogovora je Grah spregovoril o vlogi opozicije. Dejal je, da bo v opoziciji treba biti glasnejši, saj Pomurje po njegovem mnenju potrebuje podporo pri ključnih projektih.
Med konkretnimi projekti je izpostavil vzhodno soboško obvoznico, ki je dobila pravnomočno gradbeno dovoljenje.
»Zdaj bo pa odvisno od nove vlade, ali bo tako, kot smo planirali in kako smo tudi mi napovedali, to tudi uvrščeno v proračun,« je povedal.
Ob tem je poudaril, da se bo zavzemal za vse pomurske projekte. Po njegovih besedah bo to še toliko pomembneje, če v prihodnji vladajoči koaliciji ne bo pomurskega poslanca.
»Zagotovo sem v Ljubljani zato, da sem močan glas Pomurja in za vse pomurske projekte se bom močno zavzemal,« je dejal.
Razvoj vidi v turizmu, znanju in delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo
Na vprašanje o viziji Pomurja je Grah dejal, da regija potrebuje povezovanje, manj ideoloških delitev in več skupnega nastopa:
»Prihodnost Pomurja vidim v smeri turizma, izkoriščanja vseh potencialov. Pri tem bi želel izpostaviti predvsem geotermalno energijo.«
Ob tem je spomnil tudi na pomen izobraževanja mladih. Po njegovih besedah si je po investiciji Sandoz prizadeval, da bi v Murski Soboti dobili program farmacevtskega tehnika.
O regionalizaciji, ideoloških delitvah in politični kulturi
V pogovoru je bila omenjena tudi regionalizacija. Grah je dejal, da se Slovenija o nekaterih temah že dolgo vrti v krogu, vendar to ne sme pomeniti zastoja drugih razvojnih vprašanj.
Po njegovem mnenju se je treba pri regionalizaciji najprej vprašati, kaj bi regije ljudem dejansko prinesle.
»Drugi naj se pogovorijo o številu, mi se bomo pa pogovarjali o tem, kaj bodo dejansko te regije tudi na koncu prinesle,« je povedal.
Ob koncu je poudaril, da ideološke delitve niso dobre za Pomurje ali Slovenijo.
»Ideologije, ki jih predvsem prinašamo od zunaj in se jih tudi nekateri podmladki hitro učijo, nikoli ne prinašajo tega, da se bomo ljudje lahko usedli za mizo in dogovorili, ampak prinašajo samo razkroj,« je dejal.
