Čez dve leti bo Prekmurje praznovalo sto let od priključitve matični domovini. Opazili smo, da so zato za isto mizo sedli člani organizacijskega odbora za obeležitev 100. obletnice priključitve Prekmurja matični domovini.
Na čelu delovnega srečanja je sedel murskosoboški župan Aleksander Jevšek, odboru pa bo predsedoval prvi predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan.
Poleg njiju so se delovnega srečanja udeležili tudi Marjan Šiftar, nekdanji veleposlanik v Makedoniji in šef kabineta predsednika Slovenije Milana Kučana, Ernest Ebenšpanger, nekdanji direktor tovarne Mura, generalmajor Alojz Šteiner, Milan Lovrenčič iz Zveze društev general Maister ter Darja Potočnik, višja svetovalka za področje kulture na soboški občini.
Spomenik Matiji Slaviču
Sicer pa je bilo delovno srečanje sklicano na podlagi iniciative Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota za postavitev spomenika dr. Matiji Slaviču in članu razmejitvene komisije pri Mirovni komisiji v Parizu, ameriškemu majorju Johnsonu. Prvo pobudo za postavitev spomenika dr. Slaviču naj bi že pred dvajsetmi leti dal Kučan.
"To sedaj uresničujemo, predvsem z namenom popraviti ta zgodovinski spregled, da ne rečem ignoranco, da v vsem tem času človeku, ki je zaslužen za danes slovensko Prekmurje, še nismo uspeli postaviti spomenika, niti seznaniti naše mlade generacije o tedanjih usodnih dogodkih," je zapisal Marjan Farič, predsednik Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota.
Čez dve leti natančneje 17. avgusta 2019 bomo praznovali 100 let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Prekmurje je v času Avstro-Ogrske bilo del ogrskega dela monarhije. Prekmurci so v monarhiji vse do prehoda iz 19. v 20. stoletje živeli mirno, takrat pa se je nad njimi začela izvajati načrtna madžarizacija. Načrt je bil prekmurske Slovence oropati narodne zavesti. Učinki madžarizacije pa so bili nasprotni od pričakovanih. Prekmurski Slovenci so se po zaslugi duhovnikov upirali madžarizaciji, pri čemer sta pomembno vlogo odigrala Franc Ivanocy in njegov učenec Jožef Klekl starejši.
Odločilna Pariška konferenca
Po koncu 1. svetovne vojne je bila tako Prekmurskim Slovencem misel na priključitev Prekmurja h kraljevini SHS vedno bolj ljuba. To obdobje je zaznamovala tudi kratkotrajno obdobje Murske republike z Vilmošem Tkalcem. Do priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS je prišlo po nalogu pariške mirovne konference prišlo 12. avgusta, leta 1919. Velike zasluge, da je Prekmurje pripadalo Kraljevini SHS je imel teolog Matija Slavič, vodja referata za Prekmurje znotraj narodnega sveta za Štajersko.
Porabje, kljub prizadevanjem, ostalo izven Slovenije
Do prelomnega dejanja je prišlo v Parizu, ko je bilo z naknadnim sklepom vrhovnega sveta mirovne konference večina ozemlja, kjer je v tedanji Ogrski živelo večinsko slovensko prebivalstvo – današnje Prekmurje, naknadno priključeno novonastali skupni državi SHS. Porabje je kljub vsem prizadevanjem ostalo zunaj meja takrat novonastale domovine slovenskega naroda. Glavno in največje delo, ki je privedlo do teh prelomnih časov, pa je bilo pred tem že opravljeno tukaj, doma. Opravili so ga slovenski narodni buditelji, od Jožeta Klekla starejšega in njegovih sodobnikov, obeh Küzmičev, Ivanocija Küharja, Baše, Klekla mlajšega, Jeriča in mnogih drugih.
Priključitev proslavili v Beltincih
Predvsem mlajše generacije se pogosto sprašujejo, zakaj državne proslave ob tem prazniku potekajo predvsem v Beltincih. 17. avgusta 1919 so v Beltincih s ključnim shodom proslavili priključitev Prekmurja k matičnemu narodu, zatem pa je prišlo do prenosa vojaške oblasti civilnemu vodstvu. Slovenci smo v svoji zgodovini v glavnem zgubljali, zato je priključitev Prekmurja oziroma združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom izjemno pomemben zgodovinski dogodek.
Zasedba brez krvi
Vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje zasedla brez prelivanja krvi in takoj začela vzpostavljati novo upravo. Prekmurje se je tako, kljub začetnim težavam, začelo vključevati v državne mehanizme Kraljevine SHS.
Prekjezeroletno robstvo konec jemle
Deca ste lüblene slovenske matere, slavne Slovenije, štera prebridke skuzé morete točiti. ... Poslüšajte jo, potrta srca, poslüšajte jo vsi mladi i stari, katoličanci i evangeličanci, bogati i soromaki, vsi ste njéni, nad vse vas razprestera svoje materne peroti, zato ka ste vsi njena deca, zato ka ste vsi Slovenci. To ste! ... To veselo vest, glas preradosten tvojega rešenja ti naznanja tvoja slovenska mati, mati Slovenija. Prekjezeroletno robstvo konec jemle. ... Veseli se, dobro slovensko lüdstvo, vüra tvoje slobode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila!"
Jožef Klekl, star.
Novine, 17. avgust 1919