Poročilo o opravljenem nadzoru izvedbe nakupa objekta Krona je močno dvignilo prah v Lendavi. Nadzorni odbor je namreč ugotovil oškodovanje občinskega proračuna za skoraj 100.000 evrov.
V lendavski občini precej odmeva poročilo nadzornega odbora, v katerem nadzorniki ugotavljajo, da vse ni bilo povsem čisto pri nakupu Krone konec leta 2018. Še več, prišlo naj bi do oškodovanja občinskega proračuna za najmanj 99.753 evrov.
Krona ima pomembno mesto v zgodovini Lendave, zgraditi jo je dal grof Eszterhazy okoli leta 1720-1750, v njej je deloval hotel in gostinska dejavnost, leta 1891 jo je odkupila Dolnjelendavska hranilica in zgradbo obnovila, poslovala pa je še do konca osemdesetih let kot gostinski lokal. Zgradba je bila obnovljena leta 2006 in sedaj služi kot mestna hiša.
Občina Krono kupila od zadolžene lastnice
Poslovni prostor, ki zajema gostinski lokal, je bil nazadnje v lasti Klaudije Žilavec, ki sicer upravlja tudi z gostinskim lokalom Lovski dom v Lendavi. Krona je bila ob nakupu zaprta in tudi sedaj večino časa ne obratuje, župan Janez Magyar je tam denimo konec 2019 organiziral prednovoletno srečanje.
Zemljiška knjiga kaže, da je bila Žilavcova lastnica Krone od 2006 do 2018, torej vse do spornega odkupa s strani Občine Lendava. Kot je še razvidno, je bila nepremičnina v času lastništva Žilavcove pod hipoteko in celo v izvršilnem postopku, med hipotekarnimi upniki so bili od države, do bank (Intessa Sao Paolo, Bawag) pa do družbe za izterjavo terjatev B2 Kapital in SKB Leasinga.
Neskladnosti glede površine in cene, zakaj niso počakali na dražbo?
Kaj je ugotovila delovna skupina nadzornega odbora v sestavi Draga Baša (predsednik NO), Vesne Čih in Jožefa Horvata? Kot piše v poročilu, je bil nakup poslovnega prostora Krona opravljen na podlagi sprejetega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2018, a v njem ni bilo podatkov o katastrski občini in številki stavbi, niti na čem sloni ocenjena vrednost 100.000 evrov. Ob tem je površina poslovnega prostora navedena kot 150 kvadratnih metrov.
V nadaljevanju je kot podlaga cenilno poročilo družbe IngDA d.o.o., v lasti bivšega župana Murske Sobote Antona Štihca, ta pa je poslovni prostor izmeril na 256 kvadratnih metrov in ocenil na 196.429,00 evrov. Nadzorni odbor izpostavlja odstopanje cene in površine, obenem pa da je cenilec sicer priložil potrdilo o opravljenih izpitih od Slovenskega inštituta za revizijo, "ne pa tudi kopijo certifikata, kar je najpomebnejše".
Izpisek iz zemljiške knjige in katastra stavb sicer pritrjuje družbi IngDa glede same površine prostora. Ravno tako NO navaja, da je sklep občinskega sveta, s katerim svetniki soglašajo z konkretizacijo načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem, pomanjkljiv, saj glede Krone ponovno ni navedenih katastrskih podatkov in ne cene nepremičnine.
V ključni, zadnji ugotovitvi, pa občinski nadzorniki izpostavljajo, da bi občina morala "ravnati gospodarno z občinskim proračunom in nepremičnino z zaznambo izvršbe kupiti na dražbi v sodnem postopku. Zelo verjetno za 50 odstotkov ocenjene vrednosti in brez DDV. V kolikor je pa bila takrat kupnina določena izvensodno, kot je takratno vodstvo občine postopek nakupa na hitro izpeljalo in v kolikor upoštevamo, da je ocenjena vrednost v času nakupa bila 192.414 EUR, za bistveno manjšo nakupno vrednost brez DDV".
Se je mudilo ob koncu mandata?
Poročilo se tako zaključi z ugotovitvijo, da je prišlo do oškodovanja občinskega proračuna najmanj za znesek DDV v višini 42.028,80 EUR in neto kupnine nad zneskom 70 odstotkov ocenjene nepremičnine v višini 57.724,20 EUR. Skupaj tako ocenjeno minimalno upoštevano oškodovanje občinskega proračuna na tem primeru znaša 99.753 EUR.
Poimensko odgovornost NO sicer ne ne ugotavlja, a ga določi takratnemu vodstvu občine skupaj z županom Antonom Balažkom, ki je "postopek vodil in takratnemu občinskemu svetu netransparentno predstavil dejstva in okoliščine v zvezi z nepremičnino".
Glede odgovornosti bivšega župana pa izpostavljajo dejstvo, da je "z lastnoročnim podpisom in odgovornostjo na občinskem svetu dne 07.11.2018 dal sprejeti sklep (ki ga je podpisal), da se nakup predmetnih nepremičnin nakupi celo po nižji vrednosti od ocenjene, kar je seveda za nakup Krone najmanj zavajajoče, zlasti ob upoštevanju dejstva, če bi se postopek peljal po ZIZ - dražbi na sodišču in v skladu s poslovnim in običaji ter uzancami ter sodno prakso za nakup nepremičnin, pri katerih je vpisana zaznamba izvršbe".
Nadzorniki še menijo, da se je prodaja namensko odvijala "s hitrimi pravnimi, pogodbenimi, finančnimi postopki" tik pred koncem Balažkovega mandata.
Za komentar na hude očitke smo povprašali Balažka, ki navedeno ostro zavrača, saj da so stekli vsi postopki, od sodnega cenilca, do načrta razvojnih programov, pridobljeno pa je bilo tudi soglasje občinskega sveta.
Njegov pisni odziv objavljamo v nadaljevanju v celoti.
»Odločno zavračam vsa namigovanja in trditve, da je bil nakup prostorov v mestni hiši v Lendavi netransparenten ali škodljiv. Takšne trditve so povsem neutemeljene in zlonamerne. Obravnavani nakup prostorov (lokal Krona) v mestni hiši v Lendavi, ki je bil izveden v letu 2018, je bil realiziran v skladu z občinskim proračunom za leto 2018 in v skladu z Načrtom razvojnih programov občine. Pogodba je bila sklenjena na podlagi sklepa občinskega sveta in po ceni, ki je bila nižja od vrednosti, ki jo je določil uradni cenilec. Predpostavka, da bi občina pri nakupu morala špekulirati (čakati na dražbo, se pogajati z upniki), je povsem zgrešena in je v nasprotju z osnovnim poslanstvom občine.
Zatrjevanje, da bi se o prodaji nepremičnine občina morala pogajati z upniki, nima ne pravne in tudi ne dejanske podlage, saj upnik ni lastnik nepremičnine, prodajno pogodbo pa je mogoče skleniti le z dejanskim lastnikom nepremičnine. Ker je šlo za javni interes občine, saj je nepremičnina v mestni hiši, je potrebno zavrniti tudi popolnoma pravno zgrešene navedbe o tem, da bi bilo potrebno čakati na dražbo, se pogajati z upniki itd. Sploh ni gotovo, da bi do dražbe prišlo, niti ni bila določena izklicna cena, kaj šele da bi bilo znano za kakšen odstotek od izklicne cene bi se nepremičnina sploh prodajala. Poleg tega je dražba namenjena temu, da se za nepremičnino doseže čim višja cena, ki v primeru več dražiteljev lahko doseže bistveno višjo ceno od izklicne in tudi od ocenjene vrednosti.
Prepričan sem, da je občinska uprava na čelu s takratnim direktorjem strokovno korektno vodila postopke in pogodbo pravilno sklenila z lastnikom nepremičnine. To bi v odzivnem poročilu takratni izvajalci postopkov (takratni direktor občinske uprave, pravnica) in takratni župan lahko korektno pojasnili, če bi bili k temu pozvani. Glede na potek dogodkov tega namena s strani avtorjev odzivnega poročila očitno ni bilo, kar bi lahko pomenilo, da se politično obračunavanje in zavajanje javnosti nadaljuje.
Občina Lendava ima danes v lasti prostore, ki imajo zgodovinsko in strateško vrednost. Kupljeni so bili po nižji ceni od realno ocenjene vrednosti in po predpisanih postopkih. V Načrtu razvojnih programov 2018-2021 je bilo predvideno, da bodo kupljeni prostori (lokal) v mestni hiši, z muzejsko in turistično promocijsko vsebino, pričeli delovati v prvi polovici leta 2019.«
Magyar: Naj sproži postopek organ, ki je nepravilnosti odkril
Balažek je tako mnenja, da je šlo za transparenten posel in do oškodovanja občine ni prišlo, obenem pa tudi namiguje na politično motiviran pregon.
Nadzorni odbor sicer v zaključku nalaga odgovornost sedanji občinski upravi, da v zastaralnem roku, to je 3 leta od dneva nakupa, preda posel v revizijo oziroma celo, da se po potrebi uvedejo postopki kaznivih dejanj v zvezi z oškodovanjem občinskega premoženja.
Župan Magyar nam je povedal da je z zadevo seznanjen, a da dokumentacije on ni pregledoval in to ni niti njegova dolžnost. Zato meni, da bi bilo nehigienično, da bi občina sprožila postopke ter tako prepušča to odločitev nadzornemu odboru, ki je domnevne nepravilnosti tudi ugotovil. Kot pravi Magyar, ima nadzorni odbor pristojnost, da to po svoji dolžnosti tudi stori, se pa umika od insinuacij, da gre za politično obračunavanje, saj da nadzorni odbor nadzira tudi njega.
Lendavski župan še izpostavlja, da ima občina, kot vse občine v državi, predkupno pravico na svojem območju, kar bi veljalo tudi v primeru dražbe. "Tudi kolega župan Aleksander Jevšek je ob nakupu objekta lekarne uveljavil predkupno pravico," ponazarja Magyar.
