Pogovor s Francem Režonjo o prepletanju kmetijstva in Evropske unije.
Skupna kmetijska politika predstavlja zajeten del evropskega proračuna. Finančna sredstva kmetov iz Pomurja po besedah Franca Režonje, direktorja KGZ Murska Sobota prinašajo veliko.
Pričakovanja so različna
Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je marsikaj spremenilo. Spremenili so se trgi. Proračun na kmetiji je sestavljen iz dveh delov, tega, kar kmetija proda, in od neposrednih plačil.
"Naša kmetijska gospodarstva dobivajo približno 80 odstotkov iz Evrospke unije in 20 odstotkov iz nacionalnega proračuna."
Pričakovanja kmetov v okviru nove evropske finančne perspektive so različna. Ena so, da bi ostalo tako, kot je, druga, da bi se izboljšalo, tretja so nekoliko skeptična, pravi Režonja.
V Pomurju manj kmetij
V preteklem programskem obdobju so veliko naredili predvsem v spremembah kmetovanja.
"Pomurski prostor ni nobena izjema, lahko govorimo, da se je število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo, so se pa kmetijska gospodarstva bistveno povečala."
Režonjo veseli, da so se številni mladi odločili prevzeti kmetijska gospodarstva. "To je optimistično za celotni pomurski prostor."
Znižanje sredstev v kmetijstvu bi po besedah Režonje pomenilo, da če se zmanjša delež sredstev iz Evropske unije, bo tudi na kmetijsko gospodarstvo prišlo manj denarja. "Po drugi strani si pa vsi želimo, da bi se cene kmetijskih produktov povečale."
Več o prepletanju kmetijstva in Evropske unije pa v priloženem videoposnetku.
