S poslovnim rezultatom v lanskem letu ne moremo biti zadovoljni, je na današnji novinarski konferenci povedal Peter Polanič, predsednik uprave Panvite.
Skupna vrednost prodaje v skupini Panvita je lani znašala 122 milijonov evrov, skupni dobiček pa slabih pet milijonov. Pri tem je celotni čisti dobiček skupine Panvita v primerjavi z lanskim nižji in znaša 2,7 milijonov evrov čiste izgube.
Samo Panvita Prašičereja pridelala 3,4 milijone izgube
Kot so povedali na novinarski konferenci, je največji delež k izgubi prispevel slab rezultat v prašičereji, kjer beležijo 3,4 milijonsko izgubo. Negativni rezultat sta zabeležila tudi Panvita Agromerkur in Panvita Mir, medtem ko so pozitivno poslovale Panvita, Panvita Kmetijstvo in Panvita Ekoteh. Predsednik uprave Panvite Peter Polanič je z doseženo 8-odstotno rastjo prihodkov zadovoljen, manj pa z doseženim rezultatom, na katerega so vplivale predvsem slabe razmere na prašičerejskem trgu, zaradi katerih so v Panviti že prenehali s prepuščanjem svinj.
Vse evropske direktive za naše kmete niso pozitivne
Polanič navaja tri glavne razloge za težke razmere v prašičereji, in sicer se vse začne pri špekulacijah glede cen žit, nadaljuje pa pri nelojalni konkurenci, ko se uvoženo meso prodaja pod ceno. Tuji ponudniki lahko ponujajo nizke cene, saj so subvencionirani s strani svojih držav, Slovenija pa za prašičerejce kljub opozorilom ostaja gluha in nema. Polanič opozarja, da Slovenija preveč slepo sledi ukrepom Evropske unije in se pri tem ne sprašuje o posledicah za domače kmetijstvo.
Uvoženo meso zdaj cenejše, kasneje bo dražje
Samooskrba s svinjskim mesom pri nas je iz leta v leto nižja, tako je lani padla pod 35 odstotkov. "Nekoč uspešna panoga na nacionalni ravni sedaj ustvarja 10 milijonov evrov letne izgube," je izpostavil Polanič in opozoril, da bomo ob nadaljevanju tovrstnega trenda v naslednjih letih postali popolnoma odvisni od uvoza svinjskega mesa. Slednje s sabo prinaša podražitve mesa, pravi. Da bi temu scenariju izognili, bi morala država za prašičerejo uvesti primerne subvencije; 460 evrov za plemenskega prašiča in 23 evrov za pitanca.
Sodelovanje z 'lokalci' in večjimi podjetji
Član uprave Simon Ravnič je izpostavil Panvitino poslovno sodelovanje z lokalnimi rejci vse uspešnejše sodelovanje z drugimi podjetji v slovenski živilski industriji. Z Žitom na področju eko pridelave, farmam Ihan dobavljajo krmila, oni pa jih zalagajo s pujski. S Pomursko mlekarsko zadrugo sodelujejo na področju celostne mlečne pridelave.
Po novem tudi v Avstrijo, Albanijo, Romunijo
Izvršni direktor za komercialo, Aljaž Podlogar, je izpostavil trženjske vidike, in sicer v letu 2012 predvidevajo prodajo v višini 124 milijonih, kar je 2 milijona več od lanskega izkupička. Okrepiti želijo predvsem izvoz na tuje trge, poleg sedanjega izvoza na Hrvaško, Madžarsko, v prihodnje tudi v Avstrijo, Albanijo in Romunijo.
