V pomoč državljanom in drugim deležnikom so na vladni spletni strani objavili pojasnila v zvezi z vprašanji glede kriznega dodatka.

1. Vštevanje poslovne uspešnosti v plačo 

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 določa, da vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. 

Upoštevaje navedeno se v okvir zadnje izplačane mesečne plače štejejo vsi elementi plače, torej osnovna plača, del plače za delovno uspešnost, dodatki, plačilo za poslovno uspešnost, in sicer v višini kot so bili dejansko izplačani v mesecu decembru.

2. Podjetje je plačo za december izplačalo v decembru. Kdaj mora izplačati krizni dodatek?

Glede na to, da Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 izplačilo kriznega dodatka veže na izplačilo decembrske plače, na vladi menijo, da je krizni dodatek treba izplačati najkasneje na plačilni dan, kot je določen pri delodajalcu oziroma najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja,  najkasneje 18. januarja 2021.

3. Podjetje zaradi likvidnostnih težav plače za december ne bo izplačalo v januarju. Ali mora kljub temu izplačati krizni dodatek?

V kolikor decembrska plača ni izplačana najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, torej 18. januarja, preide delodajalec zaradi neizplačila v zamudo, enako velja tudi glede kriznega dodatka. Podobno velja tudi pri zamujanju z izplačilom plač in izplačilom plače v marcu.

4. Delodajalci so del plače za poslovno uspešnost izplačevali v praksi ločeno od obračuna plače. Ali se torej tudi v teh primerih celotno izplačilo prišteje novembrski plači za ugotavljanje limita? Npr. plača za november je bila izplačana 5.12., del plače za poslovno uspešnost pa 10.12.?

Pri opredelitvi višine zadnje plače je treba izhajati, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

V okvir zadnje izplačane mesečne plače se tako štejejo vsi elementi plače, in sicer v višini kot so bili dejansko izplačani. Tako je tudi v primeru izplačila poslovne uspešnosti, kadar je bila ta izplačana ločeno od preostalega dela/zneska plače, treba ta znesek upoštevati kot del mesečne plače.

5. Bistvo izplačila kriznega dodatka je pomagati zaposlenim s plačami, katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače. Po pojasnilih Fursa je zadnja izplačana plača za november 2020. Ta se je izplačala v decembru 2020, ko se je večini zaposlenim izplačalo tudi božičnice/poslovno uspešnost in so posledično ravno pri plači za november zaposleni prejeli več. Ali to pomeni, da do kriznega dodatka niso upravičeni tisti, ki so zaradi božičnic presegli izplačilo v višini dvakratne minimalne plače?

Pri opredelitvi višine zadnje izplačane mesečne plače je treba upoštevati elemente plače, torej osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost, dodatek, plačilo za poslovno uspešnost).

6. Ali plačilo poslovne uspešnosti, ki je določeno s splošnim aktom ni del plače? In so posledično slednji zaposleni v boljšem položaju pri izplačilu kriznega dodatka?

V skladu z 9. členim ZDR-1 se delovnopravna upravičenja v določenih primerih lahko določijo tudi s splošnim aktom delodajalca. V primeru, ko je poslovna uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca velja enako pravilo glede upoštevanja tega prejemka, kot sestavnega dela plače.

7. Bo moral FURS spremeniti stališče in se za izplačilo kriznega dodatka ne bo upoštevalo izplačilo poslovne uspešnosti/božičnice?

Upoštevati je treba elemente plače po drugem odstavku 126. člena ZDR-1.

8. Enega od delodajalcev iz druge članice EU, ki zaposluje delavce v RS, ki delajo in živijo tukaj ter tukaj tudi plačujejo vse davke in prispevke iz naslova zaposlitve, zanima ali tudi zanj velja obveznost izplačila kriznega dodatka zaposlenim v Sloveniji, ali bo tudi on upravičen do povračila izplačanega kriznega dodatka, ali je slučajno  dolžan izplačati krizni dodatek, četudi ga ne bo dobil povrnjenega s strani države?

Glede na to, da se ZDR-1 uporablja za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na območju Republike Slovenije in tako za te delavce veljajo delovnopravna upravičenja, na vladi menijo, da glede na ureditev kriznega dodatka, ta pripada (tudi) delavcem, ki imajo v RS sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s tujim delodajalcem.

Glede na navedeno je v tem primeru tudi tuj delodajalec upravičen do povračila izplačanega kriznega dodatka.

9. Kako se v primerih delavcev, ki  delajo krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja upošteva limit dvakrat minimalna plača. Kaj se upošteva pri izračunu limita?

V primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas na podlagi posebnih predpisov se pri izračunu limita upošteva plača, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom.

10. Skladno s PKP7 je potrebno za mesec december 2020 izplačat krizni dodatek zaposlenim, katerim mesečna plača ne presega dvakratnika minimalne plače. Tisti, ki so zaposleni za polovični delovni čas prejmejo polovični znesek? Kaj pa tisti, ki imajo subvencioniran delovni čas?

V primeru delavcev, ki so delali skrajšani delovni čas se upošteva sorazmerni čas dejansko opravljenega dela v mesecu decembru 2020.

11. Ali je delavec, ki je bil napoten na čakanje in čigar zadnja izplačana mesečna plača ne presega dveh minimalnih plač tudi upravičen do kriznega dodatka 200 evrov, ki je vključen v PKP7?

V skladu z določbo pripada krizni dodatek v višini 200 eurov zaposlenemu, čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače (2x 940,58, to je 1.881,16 eur). Če delavec ni delal cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka. Upoštevaje navedeno, delavec, ki je bil ves mesec december 2020 napoten na začasno čakanje na delo, ni upravičen do kriznega dodatka.

12. Npr. delavci so pri izplačilu za november imeli izplačana nadomestila plače, lahko za del meseca, lahko za cel mesec. Ali se v limit upošteva izplačano nadomestilo plače? Kaj pa v primeru, če je bila delavka v novembru še na porodniški – delodajalec v tem primeru nima podatka o izplačanem nadomestilu?

V limit upoštevanja kriznega dodatka se upošteva tudi izplačana nadomestila plače. Pristojni menijo, da je primerno upoštevati tudi višino nadomestila plače, ki je bilo delavcu izplačano iz drugega naslova. Le v tem primeru se lahko zagotovi enak položaj v primerjavi z delavcem, ki mu je izplačano nadomestilo plače s strani delodajalca. 

13. Kaj pa na novo zaposleni v decembru, za katere ni podatka za plačo november. Kaj se upošteva pri kriteriju za upravičenost do kriznega dodatka?

V tem primeru je primerno, da se upošteva višina plače, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi.

14. Ali je do kriznega dodatka upravičen delavec, ki ga tudi delodajalec napoti na začasno delo v RS na podlagi pogodbe o zaposlitve po tujem pravu?

Glede na dejansko zaposlitev delavca v tuji državi in upoštevaje položaj napotenega delavca, ta v tem primeru ni upravičen do kriznega do kriznega dodatka.

S spleta

Komentarji (15)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
pp (nepreverjen)

Najbole smesno pa je ka bi meli krizno dodatek tisti keri so bili na bolniski ale dopusti! Z razlogon se njemi pravi krizni dodatek.

najboksetak (nepreverjen)

krizni dodatek bi valda meli se tisti ka so na socialni, nej samo tisti ka so celi december na dopusti ale bolniski. sicer vsi ka delamo
v zdravstvi znamo za kaksne “bolezni” se zdaj pisejo ze bolniske. medicinske sestre pa vsi ka delamo s covid bolniki pa smo se itak nej dobili nic.

In reply to by pp (nepreverjen)

Rigo (nepreverjen)

Pa te ti živi na socialni, če misleš ka tou tak enostavno. Eni mislite ka je tou žurka, viden lidij na soci pa znan ka jin neje fajn. Pa kelko de jih še na socialni zaradi krize ki sledi.

In reply to by najboksetak (nepreverjen)

strom56 (nepreverjen)

točno tak. končno en pameten odgovor. žal je splošno napačno mišljenje da so ti ljudje lenuhi in izkoriščevalci.

In reply to by Rigo (nepreverjen)

abcdefg (nepreverjen)

boli mene za zaposlene. fer bi blo ka dobijo tisti keri majo manj kot 600 € prejemkov.

Ditka (nepreverjen)

država, hvala...spet si nas "nategnila" ... se bahaš, da boš delavcu nekaj dala, hkrati pa takoj najdeš razlog, da bo delavcev, ki jim boš kaj dala, čim manj... vštevanje božičnice k plači pomeni, da bo marsikdo v decembru presegel bruto osnovo 1881 Eur, in bo ostal brez 200 eur... za bruhat!

Stenkarica (nepreverjen)

Ce si decembra dobila 1881, potem res ne rabis kriznega dodatka.

In reply to by Ditka (nepreverjen)

SPET BODO VOJNE (nepreverjen)

Nerazumna poteza vlade, oziroma ministra, ki prihaja iz NSi Kralja,(bravo Horvat) ki se tako radi hvalijo s pravičnostjo in solidarnostjo. Solidarnostni dodatek NE DOBIJO vsi tisti, ki so MORALI biti doma, zaradi okuženosti ali karantene, pa tudi tisti starši NE DOBIJO, ki so namesto učiteljev poučevali svoje otroke, ne dobijo tudi tisti, ki so po priporočilu vlade koristili dopust, da ne omenjam vse tiste, ki so zaradi zaprtja MORALI BITI DOMA in še mnogi, ki decembra niso delali, PO VSEM TAKEM, VSI KI SO BILI DOMA in so se jim kvečjemu POVEČALI ŽIVLJENSKI STROŠKI in povečale tudi položnice (večja poraba energije), vsi ti niso upravičeni do solidarnostnega dodatka. Zaključil bom s samo eno besedo SRAMOTA.

Žiškanjar ničvreden (nepreverjen)

Jožef Horvat NSI : "Tovarišice in tovariši, mi stojimo na robu prepada, toda mi bomo naredili korak naprej!"«.

In reply to by SPET BODO VOJNE (nepreverjen)

butalec (nepreverjen)

pozabili ste: krizni dodatek 200 E NE DOBIJO tudi tisti, ki so posredni ali neposredni porabniki proračuna (čistilka v bolnici NE, hišnik na šoli NE, .....)
To je samo finta, lepo se je čulo: delavci, ki imajo manj kot 2-kratnik minimalca.......
zdaj pa prijde ven, ka skoraj NIHČE!!!!
Lopovi so lopovi, samo gobcati znajo!

In reply to by SPET BODO VOJNE (nepreverjen)

Grk (nepreverjen)

Za vse kar je napisano v članku se moramo zahvaliti profesorju dr. Mateju Lahovniku. Vse to je njegovo delo. Če ga boste sedaj vprašali o nasvetu glede tega zakona pa se dela, kot, da nič ne ve in, da določenih stvari ne razume.

Pinci (nepreverjen)

Nadure se tudi stejo v bruto ali nej?

Dr. (nepreverjen)

V prvem valu so bili deležni vsi 200 eur dodatka, sicer brez refundacije ampak neoprispevčeno.
Pomoč podjetju, delavcem in nič anomalije.
Ta okrep dela neskladje kdo ima 1 eur več kot..., na enkrat za 199 eur v slabšem položaju.

Milijoniiiii (nepreverjen)

Mlinopek :Glavni si v krizi kupivlejo (E Trona (Audija )dobičke si izplačivlejo pa nagrade .Delavci pa brez božicnice pa vedno na delavnon mesti .Ka se dogaja glavno ka oni črpajo od Države koronski dodatek pa prikaživlejo debeli minus delavci pa zdnejva vden životarijo .Mislin ka tone vse skuper zdaj je tudi v kuprive vdarilo (GOTOF JE)

tpnn (nepreverjen)

Vepa seveda do nagrajuvali tista podjetja kera vodijo šalabajezeri, ker ali ne posluvlejo dobro ali pa neščejo delavcon plačati božičnice ali nagrade... V vskaon primeri so to najslabše firme! Kakši je vladni argument za to?

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice