Pred nedeljskim drugim krogom županskih volitev so na TV IDEA soočili kandidata, ki se potegujeta za župansko funkcijo v občini Lendava v prihodnjem mandatu. Izzivalka aktualnega župana Antona Balažka je Kornelija Baša.
Zakaj odločitev za kandidaturo?
Balažek meni, da je dolgotrajno vodenje občine prej prednost, kot slabost. To je pogosta praksa tudi v sosednji Avstriji in drugih državah. Ob poslušanju soočenj drugih občin, je opazil, da večinoma kandidati obljubljajo ureditev obrtnih con, turističnih znamenitosti in podobno, ampak Lendava vse to že ima narejeno. Balažek meni, da je zdaj čas za pravi gospodarski preobrat, s katerim bi dolgoročno rešili težavo brezposelnosti in dvignili nivo kakovosti življenja. En način je privabiti tuje vlagatelje, kar je Lendava uspešno že do zdaj naredila, drugi pa je vzpodbujanje lokalnih podjetnikov in ponudnikov, še dodaja.
Kornelija Baša pravi, da je pri odločitvi za kandidaturo sledila svojim občutkom in klicem iz okolja. Meni, da ima osebne kvalitete, ki jih potrebuje župan za realizacijo projektov.
Težava 21-odstotne brezposelnosti
Balažek odgovarja, da je brezposelnost težava celotnega Pomurja, ne le Lendave. Vzrok teh težav je neprimerna gospodarska struktura. Kar se tiče Nafte in Nafte Petrochem, pravi, da so že leta 2010 opozarjali državo, da je potrebno narediti preobrat, a se ni nihče zganil. Podobno, kot so bili prepozni ukrepi pri Muri. Zgodba je sedaj za nami in verjetno se je to moralo zgoditi glede na način vodenja drževnega premoženja, zdaj pa je na nas, da z lastno iniciativo spremenimo gospodarske tokove, še dodaja. Lokalna skupnost mora ustvarjati pogoje, ni pa odločilni dejavnik. Kot velik problem izpostavlja tudi šolski sistem, ki ni sledil potrebam gospodarstva. Producirali smo kader, ki je težko zaposljivi in je nemogoče, da to en župan rešuje, dodaja Balažek.
Kornelija Baša meni, da se je v primeru Nafte deset let samo gledalo, ne pa ukrepalo. Kriza tam traja že več kot deset let. Takrat, ko so se dobili veliki krediti na zelo majhno glavnico in je bilo očitno, da tehnologija ne gre naprej in se denarja ne bo moglo vračati v takem obsegu. Za posojili ni bilo realnega premoženja, tudi za varstvo le-teh.
Balažek na očitke odgovarja, da je Nafta dobila 10 milijonov evrov, ki so jih porabili za poplačilo bank - tudi te, v kateri gospa Baša dela, ne pa v razvoj podjetja. Sicer pa opozarja, da se župan ne sme vmešavati v vodenje podjetja - ne državnega in ne občinskega.
Hkrati še dodaja, da občina investitorjem ne more dati zemljišča za en evro ali pa zastonj, saj zakonodaja določa, da mora uradni cenilec določiti najnižjo ceno. Isto velja za cene komunalnih storitev.
Baševa se s tem ne strinja, saj naj bi nekatere občine zemljišča prodale za en evro ali na obročno odplačevanje, investitorje oprostile plačilo davka na stavbna zemljišča. Lahko spremenimo tisti del odloka za čiščenje odpadnih voda, ki je v občini Lendava najvišji - in ta se da spremeniti, kar je pravno bilo preverjeno, zatrjuje Baševa. Tam smo lahko elastični in lahko ljudem olajšamo življenje.
Kako se v prihodnje obraniti pred poplavami?
Med 15. junijem in 15. septembrom so padle tako enormne količine padavin na našem koncu, da jih merilne postaje še niso izmerile, pove Anton Balažek. Na Hrvaškem in na Madžarskem so v času najhujših poplav evakuirali več deset ljudi. Lendava v tem času ni evakuirala nikogar, ni bilo nobene žrtve, kot je to bilo leta 2005, kar pomeni, da smo ravnali z izkušnjami in pametno, dodaja. Od takrat je bil saniran celotni nasip na reki Muri, razen v Benici. Sedaj je dogovorjeno, da bo do konca leta tudi to narejeno, saj je država uvidla, da s tem ni heca. So pa več težav, kot Mura, povzročale vode, ki so prihajale iz Madžarske strani. Po poplavah so s službami analizirali stare poplavne karte in ugotovili, da so velik problem obdelane kmetijske površine. Mnogi jarki so zaradi obdelave nepretočni, nižja območja, kjer se je v takih primerih akumulirala voda, so zavožena, celo vznožja nasipov so ponekod bila preorana.
Na javni infrastrukturi je približno 2,5 milijona evrov škode, pove Balažek. Most v Genterovcih se popravlja, sanirajo se ceste, v Petišovcih pa smo se skupaj z ARSO lotili sistematičnega čiščenja Kopice. Glede na podnebne spremembe se je gotovo potrebno na take pojave v prihodnje dobro pripraviti.
Kornelija Baša pravi, da nas je narava opomnila, da jo moramo spoštovati. Sreča je, da posledice poplav tokrat niso bile še hujše, a opozarja, da to, kar se dela zdaj, bi se moralo že pred časom narediti. Ljudje so opozarjali tudi na težave s Kopico. Tokratne poplave je zato potrebno vzeti kot opozorilo, da je treba vodotoke redno vzdrževati in čistiti.
Težava odseljevanja prebivalstva
Lendava se sooča z odseljevanjem prebivalstva. Letos je število prebivalcev padlo pod 3000, kar pomeni, da se več ne kvalificira kot mesto. Balažek na to odgovarja, da ima Lendava vse atribute mesta, če pa je govora o statističnih podatkih, pa je potrebno povedati, da tudi v Pomurju pada število prebivalcev in je to problem regije. Lendava je že zdaj gospodarsko, kulturno in športno središče. Je na devetem mestu v Sloveniji po vlaganju v kulturo, kar si redkokatera tovrstna občina lahko privošči.
Tudi Baševa se strinja, da je Lendava čudovito mesto, kar opazijo tudi turisti, ko prihajajo. Manjka pa nekaj, kar bi jih pritegnilo v mestno jedro. Manjka mestna tržnica, malo več vedrine Lendavčanov in kulturnih prireditev, s katerimi bi oživili mestno jedro. Imamo nekaj zelo zanimivih stvari, kot so mumija, lendavski grad, kjer gostijo razstave vrhunskih umetnikov in zelo malo ljudi je vedelo za te prireditve, še dodaja.
Razgledni stolp - tema, ki je bila zlorabljena
Ena izmed najbolj vročih tem v Lendavi letos je zagotovo gradnja razglednega stolpa v Lendavskih goricah. Anton Balažek meni, da je ta tema bila v predvolilnem času zlorabljena, podobno kot poplave. Lokalne kupne moči je toliko, kot je je in če ne bodo povečali kupne moči s pritegnitvijo turistov, potem tudi ne bo mogoče zagnati lokalne ekonomije. Za to je potrebna atrakcija in dobra logistika - atrakcija je razgledni stolp, ki ga financira EU, a se je pojavilo nasprotovanje. Enako velja za kolesarski center, vodne športe, povezave z majhnimi avtobusi. Če tega ne bomo povezali v en turističen produkt, potem se povpraševanje ne bo povečalo in ne bo novih priložnosti, pravi Balažek.
Baševa meni, da je razgledni stolp rešitev za turizem morda enkrat v prihodnosti. Najprej bi bilo potrebno urediti dobre ceste do tja, kjer se bo gradilo, kar zaenkrat še ni načrtovano v proračunu. Ob tem dodaja, da ljudje potrbujejo atraktivna delovna mesta, atrakcije pa šele takrat, ko bodo sami imeli takšno kupno moč, da se jih bodo lahko udeleževali. Povezave z majhnimi avtobusi bi morale biti že zdaj, ne samo za turiste, ampak tudi za prebivalce vasi, ki že zdaj ne morejo v mesto, še dodaja.
