Na današnji izredni seji državnega zbora je bil z 81 glasovi za potrjen predlog Zakona o finančni razbremenitvi občin.

Zakon, ki posega v dvanajst področnih zakonov, bo občinam na letni ravni prinesel več kot 70 milijonov evrov prihranka. Pri nastanku tega dolgotrajnega projekta pa sta prispevali kar dve vladi, sodelovalo je sedem ministrstev, dve vladni službi ter zavoda za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav od začetka so aktivno sodelovala vsa tri reprezentativna združenja občin, za kar se jim je minister za javno upravo Boštjan Koritnik tudi zahvalil.

»Namen tega zakona je zmanjšanje stroškov občin in njihovih administrativnih bremen. Izhodišče za pripravo konkretnih rešitev so bili predlogi reprezentativnih združenj občin, ki so predlagala v pregled kar 61 predpisov. Polovico teh je zajetih v predlogu zakona, ki je bil danes potrjen. Ostali so v procesu dogovorov ali še čakajo na dialog med vlado in občinami. Gre torej za velik dosežek te vlade in ekipe na Ministrstvi za javno upravo, ki bo občinam omogočilo usmerjanje sredstev v nove investicije,« je ob sprejemu poudaril minister Koritnik.

Konkretne rešitve, ki jih prinaša:

  • plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za otroke do 18. leta starosti, ki se šolajo  in niso zavarovani kot družinski člani  in  za brezposelne osebe državljane RS in tujce ki jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči  prevzame državni proračun, zmanjšanje stroškov občin za 19.485.000,00 evrov,
     
  • financiranje družinskega pomočnika prevzame država, zmanjšanje stroškov občin za 7, 9 milijona evrov 
     
  • financiranje mrliško pregledne službe se prenese z občin na državo, zmanjšanje stroškov občin za 3 milijone evrov
     
  • izdelava potrdil o namenski rabi zemljišč bo tudi za notarje plačljiva, (finančnih učinkov ni),
     
  • določi se taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele in zviša se upravna takse za lokacijsko informacijo, ki bo poslej tudi za notarje plačljiva, višji prihodki ob-čin  okvirno za 250.000 evrov;
     
  • občina bo lahko sprejela večletni program izobraževanja odraslih (finančnih učinkov ni).
     
  • sofinanciranje občin z romskimi prebivalci 6,05 milijone evrov (postopoma v štirih letih), 
     
  • poenostavitev kratkoročnega zadolževanja občin z vključitvijo v Enotni zakladniški račun (EZR), ni finančnih učinkov, 
     
  • določitev sredstev za uravnoteženje razvitosti občin v višini 6 odstotkov primerne porabe, za občine (v letu 2021 dodatnih 25,9 milijonov evrov, sicer skupno letno 77 milijonov evrov)
    ,
  • sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin prosilcem v celoti zagotavlja država, zmanjšanje stroškov občin za 5,5 milijonov evrov, 
     
  • obveznost plačila nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe prevzame država, zmanjšanje stroškov občin za 1,9 milijonov evrov. 
Soboški župan je aktivno sodeloval pri nastajanju danes sprejete zakonodaje.

Soboška občina bo dobila več tudi zaradi Pušče

Pri oblikovanju svežnja ukrepov je sodeloval tudi soboški župan Aleksander Jevšek kot predsedujoči Skupnosti občin Slovenije. Kot je povedal za Sobotainfo, pozdravljajo sprejetje zakona in so izredno zadovoljni, da je do tega končno prišlo, saj da so zakonodajo pripravljali praktično dve leti in pol.

Ob tem Jevšek izpostavlja dobro sodelovanje z ministrstvom za javno upravo, v delovni skupini za lokalno samoupravo, ki jo vodi minister Koritnik, pa nadaljujejo pogovore o nadaljnjih ukrepih. Dela se predvsem na prenosu obveznosti financiranja občin, ki so bile prenešene na lokalno upravo, nazaj na državo, "kamor tudi spadajo".

Posebej izpostavlja tudi dodatna sredstva za občine, ki imajo na svojem območju romska naselja, saj da gre za izravnavo države za tiste občine, ki imajo izdatke zaradi vzpostavitve temeljne infrastrukture v romskih naseljih. 

Soboški župan pojasnjuje, da sicer finančni učinek sprejetega zakona ne bo takojšnji, saj bodo morala ministrstva sprejeti še podzakonske akte, a da bo zakon tekom leta 2021 postopoma učinkoval na občinske proračune.

»V Mestni občini Murska Sobota smo izračunali, da bo to za našo občino pomenilo prihranek na letni ravni med 300 in 400 tisoč evri,« ocenjuje Jevšek in ob tem opozarja še na formulo razdelitve povprečnine, zaradi katere je okoli 60 občin, predvsem mestne, še vedno podfinanciranih. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice