Murskosoboška družba Osem, ki proizvaja pašteto Kekec je eno izmed tistih podjetij, ki kljub korona krizi ni ugasnilo strojev, ampak so delo prilagodili razmeram in nadaljevali s polno paro naprej.
Duh nekdanjega ponosa Pomurke živi naprej v prostorih, kjer podjetje Osem že deseto leto proizvaja konzervirane delikatese pod blagovno znamko Kekec. Do leta 2015 so za uporabo slednje plačevali licenčnino, nato pa leta 2015 uspeli na dražbi in jo za 220.000 evrov kupili. Sledili so sicer zapleti in sodni spori z dvema blagovnima znamkama, ki pa so na koncu vendarle dobili svoj epilog leta 2018 in družba Osem je dobila popolno lastništvo nad blagovno znamko Kekec, od stečajne upraviteljice Pomurke pa so odkupili tudi strojno opremo za izdelavo konzerv v višini 480.000 evrov.
Kot priznava direktor in lastnik podjetja Miroslav Flisar, je bilo tu predvsem veliko nevednosti, tudi iz njegove strani, predvsem glede Urada RS za intelektualno lastnino, toda kljub škodi je zgodba sedaj zaključena in življenje gre naprej.
Zaposleni založeni z zaščitno opremo
V podjetju si danes kruh služi 33 oseb, komercialna služba trenutno dela od doma, proizvodnja pa ob upoštevanju dodatnih varnostnih ukrepov zaradi koronavirusa, poteka nemoteno naprej. V mesecu marcu so prodajo glede na mesečno povprečje podvojili, toda po drugi strani pričakujejo okoli 20 odstotkov manjšo realizacijo v naslednjih mesecih, ocenjuje Flisar. Tega pa si ne želijo, saj želijo ohranjati povprečje. V tem času so uspeli celo prodreti v tujino, nekaj pošiljk svojih proizvodov so tako prodali na italijanski in makedonski trg.
Za zaposlene so zagotovili vsa zaščitna sredstva, maske, vizirje in rokavice, v lastni režiji. Flisar priznava, da je bilo prisotnega nekaj strahu pred tako imenovanimi vojnimi dobičkarji, saj so vse morali plačati vnaprej, ampak so na koncu dobili ves material. Na zalogi imajo tako nekaj tisoč mask, kar jim bo zadostovalo za nekje do konca meseca maja. Napovedi, da bo uporaba mask najverjetneje obvezna še nekaj časa po koncu epidemije, Flisarja ne motijo. Za živilski sektor, ki je zaradi dela s hrano še posebej občutljiv, lahko po njegovem, ostanejo kar stalnica.
Kekec se skladišči tudi za potrebe države
Družbi Osem je v tem času uspel tudi veliki met pri poslovanju z državo, z Zavodom RS za blagovne rezerve so namreč sklenili pogodbo za dobavo, skladiščenje in obnavljanje mesnih konzerv v skupni vrednosti dobrih 175 tisočakov.
"Z blagovnimi rezervami do sedaj nismo imeli nobenih poslov, ampak je v tej epidemiji koronavirusa država očitno ugotovila, da je na tem področju šibka in smo odgovorili na njihovo povpraševanje, bili izbrani ter podpisali pogodbo in bomo tako delali tudi za njih," razkriva Flisar.
Na hrvaški trg prodirajo s težavo
Na letni ravni proizvedejo sicer okrog 900 ton konzerv, v veliki večini za domače tržišče, ki predstavlja 95 odstotkov njihovega trga. Kot pravi direktor, so verjetno prvi proizvajalec v Sloveniji na področju konzerv rdečega mesa, na širšem tržišču konzerviranih delikates pa zasedajo tretjo pozicijo za vodilno Argeto in neposrednim konkurentom Gavrilovićem. V bitki za kralja konzerv in paštet bodo težko spremenili razmerje na trgu, saj ima naša južna soseda Hrvaška, po Flisarjevih besedah, zelo zaščiteno živilsko branžo in je na njihov trg zelo težko prodreti.
"Nekaj malega vozimo tja, ampak to gre za tako majhna naročila, da jih lahko jaz do Zagreba pojem," šaljivo pojasnjuje.
Kekec prinese največ
Njihov paradni konj je zagotovo blagovna znamka Kekec, ki predstavlja okoli 70 odstotkov njihove prodaje. Preostalih 30 odstotkov pa sestavljajo posamezne trgovske znamke, saj sodelujejo praktično z vsemi trgovci v Sloveniji in za večino proizvajajo tudi proizvode za njihovo trgovsko znamko.
"Prej je bilo to razmerje bolj izenačeno, ampak pri trgovskih znamkah se letno spreminjajo dobavitelji, saj tam ne gre toliko za vprašanje kakovosti, ampak je ključni faktor cena," razloži Flisar.
Še zmeraj v najemu
Dolgoletni stečaj Pomurke se počasi zaključuje, premoženje propadlega velikana pa se prenaša na upnike, ki potem vodijo nadaljnje postopke prodaje nepremičnin. Skoraj vso premoženje Pomurke je tako v upravljanju Družbe za upravljanje terjatev bank oziroma pogovorno 'slabe banke'. Družba Osem je že deseto leto najemnik konzervnega obrata in zamrzovalnic, gre za površino okoli 3000 kvadratnih metrov, celotna površina Pomurke in pripadajočega zemljišča pa znaša slabih 18 hektarjev. Kot pravi Flisar, so se v podjetju v vseh teh letih stečajnega postopka edini resno zanimali za nakup določenega dela Pomurke, ampak do prodaje še zmeraj ni prišlo. To, da so najemnik prostorov, pa jih na nek način tudi slabi, saj prihaja do anomalij že pri plačevanju obratovalnih stroškov.
"Ob koncu leta prideš do spoznanja, da smo plačali nekaj več za elektriko, nekaj več za vodo, potem je tu še najemnina in nanese na skoraj 100 tisoč evrov letnih stroškov," meni in dodaja, da to neposredno vpliva na končno stanje bilance, ki je zelo pomembna za banke.
Pomurka ne bo vstala od mrtvih
Nekoliko z obžalovanjem gleda na leto 2011, ko se je odločal za najem, ali gradnjo novega objekta, saj bi ob drugačni odločitvi lahko danes bili že lastniki obrata, za katerega bi do sedaj odplačali praktično ves najeti kredit. Takrat je idealistično razmišljal, da je škoda opreme in objekta, ki stoji in propada, zato nima smisla, da bi gradil na novo. DUTB naj bi kmalu začela zbirati ponudbe za interesente in družba Osem bo zagotovo med njimi.
"Vsi so pričakovali, da bo Pomurka vstala od mrtvih in bo prišel nek tujec, ki jo bo ponovno zagnal, ampak dejansko smo mi bili edini, ki smo vztrajali. Ostajam optimist, da se bo ta zgodba s prodajo letos vendarle zaključila," zaključuje Flisar in poudarja, da bodo v nasprotnem primeru prisiljeni iskati novo lokacijo, ali bodo zgradili nov poslovni obrat, ali v skrajnem primeru proizvodnjo preselili kam drugam.
