So davčne blagajne res pravo orožje v boju zoper sivo ekonomijo?
Vlada z novim letom uvaja davčne blagajne, ki bodo obvezne za vse, ki izdajajo račune. Pa je to res pravo orodje v boju proti sivi ekonomiji ali pa morda prej priložnost za dober posel nekaterih računalniških podjetij in povod za nezadovoljstvo obrtnikov in podjetnikov?
Prakse tujih držav kažejo, da davčne blagajne ne prinesejo pravih učinkov, ampak pomenijo zgolj dodatno obremenitev gospodarstva. Predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zato namesto uvedbe davčnih blagajn predlagajo znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave “vsak račun šteje” in dvig davčne morale.
Za podjetnike en kup dodatne birokracije
O uvedbi davčnih blagajn smo povprašali direktorja Pomurske gospodarske zbornice Roberta Graha, ki pravi, da bo zakon o davčnem potrjevanju računov olajšano delo FURS-a, saj bo omogočen hiter nadzor nad gotovinskim poslovanjem podjetij.
»Za same podjetnike in pomursko regijo ne bo velikih prednosti, ampak en kup dodatnih prilagoditev programov. Saj že dve leti obstaja pravilo, da blagajne in računalniški programi ne smejo dovoliti brisanja računov in pri nas je to takrat prineslo prednost in uvedlo red,« pravi Grah.
Pomurski obrtniki se raje odločijo za nakup kot za najem
Marsikateri trgovec, gostinec in obrtnik je moral letos globoko seči v denarnico, saj je večina še vedno poslovala brez računalniško podprtih prodajnih sistemov. Račune so izdajali z uporabo »pol-inteligentnih« blagajn ali celo ročno.
Pomurski obrtniki se trenutno raje odločajo za nakup sistema, kot pa za najem. »Osnovna vrednost paketa (brez računalniške opreme) stane sto evrov in omogoča izdajanje računov, v skladu z zakonskimi predpisi,« pravijo v soboškem podjetju InIn.
Učinki davčnih blagajn prenizki, »šušmarji« še naprej brez nadzora
Uvedba davčnih blagajn je že naletela na veliko kritik, v prvi vrsti ne bo prinesla rešitev za omejitev sive ekonomije.
»Z novim zakonom bo tako vsak zaposleni, ki bo izdajal račun evidentiran s svojo davčno številko in bo tako omogočen pregled nad poslovanjem. Delo na črno pa še vedno ostaja brez nadzora in ga davčne blagajne preprosto spregledajo,« razlaga prvi mož Pomurske gospodarske zbornice.
Grah predlaga, da se siva ekonomija lahko omejuje in regulira le z nadzorom in ustreznim ukrepanjem zoper kršitelje in seveda s stimulativnim in ne prezahtevnim poslovnim okoljem, ki vsem omogoča registracijo/evidenco in legitimno delo.
Jožef Horvat: Sive ekonomije se ne da nadzirati iz pisarn
Pomurski poslanec Jožef Horvat je tudi izrazil prepričanje, da davčne blagajne ne bodo rešile problema sive ekonomije in dela na črno.
»Največji problem na tem področju niso tisti, ki pošteno plačujejo davke, temveč t.i. šušmarji. Teh pa uvedba davčnih blagajn ne bo dosegla in bodo še naprej nelojalna konkurenca tistim, ki poslujejo legalno,« je pojasnil poslanec NSi.
