Večina »večnih« županov želi še naprej županovati.
Marsikatero od 212 slovenskih občin več mandatov vodijo isti župani. Devet jih je na čelu občin že 28 let, še osem pa je takih, ki v svojih občinah županujejo vse od njihove ustanovitve leta 1998. Večina se jih od županskega stolčka še ne namerava posloviti, saj napovedujejo kandidaturo tudi na letošnjih volitvah.
Leta 2018 je bilo 11 županskih rekorderjev, ki so občine vodili vse od leta 1994. Vseh 11 je na volitvah pred štirimi leti ponovno kandidiralo za župansko funkcijo, vendar dva pri tem nista bila uspešna. Tako je sedaj v državi devet županov, ki županujejo že 28 let in pet jih je že napovedalo, da se nameravajo potegovati tudi za osmi mandat.
Kdo se bo znova potegoval za županski stolček?
Najstarejši med tako imenovanimi večnimi župani je Anton Kovše iz Občine Podvelka, ki je z 81 leti hkrati tudi najstarejši aktualni slovenski župan. Prihaja iz vrst stranke SD, na prejšnjih lokalnih volitvah pa je že v prvem krogu premagal štiri protikandidate. Za STA je povedal, da glede letošnje kandidature dokončne odločitve še ni sprejel, bo pa znana okoli 10. oktobra.
Župan Rogaške Slatine Branko Kidrič se prav tako še ni odločil, ali se bo potegoval za osmi mandat. 77-letni župan Občine Brda Franc Mužič, ki pravi, da županovanje ni poklic, temveč poslanstvo, pa je že konec lanskega leta napovedal ponovno kandidaturo, saj ima v načrtu še nekaj večjih projektov.
Tudi župan Gornjih Petrovcev Franc Šlihthuber je napovedal, da bo, če se ne zgodi kaj posebnega, ponovno kandidiral. Podpira ga NSi, zbirati pa namerava tudi podpise. Kot kandidat NSi bo na letošnjih županskih volitvah ponovno nastopil župan Rogatca Martin Mikolič, ki bo iskal podporo tudi drugih strank.
Tudi edini gorenjski župan med rekorderji Franc Čebulj iz Cerkelj na Gorenjskem je napovedal boj za osmi mandat. Kot je ocenil, v kriznih časih na vodstvenih položajih potrebujemo izkušene ljudi. Prav tako je poudaril, da bi rad nadaljeval začete projekte. Župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan, ki je z 59 leti najmlajši med »večnimi« župani, je ob napovedi ponovne kandidature prav tako izpostavil dokončanje vrste projektov.
Da ne bosta več kandidirala, pa sta se odločila župan Juršincev Alojz Kaučič in župan Odrancev Ivan Markoja. Kot je za STA pojasnil Markoja, je 28 let na čelu občine dolga doba v človekovem življenju, zato te funkcije ne želi več opravljati. »Tudi nagrada za opravljanje tako odgovorne funkcije je mizerna in ni vredna truda,« je izpostavil.
Ponovno kandidaturo napoveduje vrsta županov s 24-letnim stažem
Kar nekaj je tudi županov, ki občine vodijo 24 let. V Sloveniji je med drugim osem občin, ki imajo istega župana vse od njihovega ustanovitve leta 1998. Z volitvami leta 2018 se je njihovo število sicer nekoliko zmanjšalo, saj se od tedanjih 11 takšnih županov dva nista odločila za ponovno kandidaturo, en pa je na volitvah izgubil. Večina od osmih, ki so še ostali, napoveduje kandidaturo tudi letos.
Župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar ima, kot je pojasnil za STA, po 24 letih »dobrega skupnega dela« še vedno dovolj moči in volje za izzive. »Z optimizmom in zelo smelimi načrti programov razvoja gledam v prihodnost tako občine kot Pomurja,« je poudaril Kardinar. Za nekaj zadnjih mandatov se je potegoval kot neodvisen kandidat z podporo občanov, kako bo letos, pa se še ni odločil.
Matic Tasič, ki vodi Občino Prevalje od njene ustanovitve leta 1998, je za STA potrdil, da se bo tudi na novembrskih volitvah potegoval za župansko funkcijo, znova s podporo skupine volivcev. Kot kaže, bi Tasič, ki na zadnjih dvojih volitvah ni imel konkurence, tokrat lahko imel več kot enega protikandidata.
Župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič je prav tako napovedal, da bo kandidiral s podporo volivcev. Da se je odločil za kandidaturo za sedmi mandat na željo in pobudo občanov, pa je izpostavil tudi župan Občine Bloke Jože Doles. »Menim, da za napredek občine in za dobrobit naših občanov na tej funkciji lahko naredim še veliko dobrega, saj imam za vodenje občine veliko znanja in izkušenj, pa tudi mnogo idej in načrtov ter še obilo energije za nadaljnje delo,« je pojasnil za STA.
Župan Dobrne Martin Brecl je izpostavil, da so motivacija za ponovno kandidaturo vsebine in projekti, ki jih okolje, v katerem tudi sam živi, še potrebuje. Ob tem je dodal, da projekte za nadaljnji razvoj občine že pripravljajo in bi jih želeli čim več realizirati v prihodnji finančni perspektivi v letih od 2023 do 2029. Vseskozi kandidira na listi SLS, nikoli pa ne oblikuje koalicije, saj podpora občinskega sveta temelji na projektih.
H kandidaturi za sedmi mandat se nagiba tudi župan Občine Žetale Anton Butolen, županovanje pa po 24 letih očitno zaključujeta župan Prebolda Vinko Debelak in župan Vranskega Franc Sušnik. Slednji je pojasnil, da je že leta 2020 izpolnil pogoje za upokojitev. Debelak pa je napovedal, da končuje s političnim delovanjem.
Poleg županov omenjenih osmih občin, šest polnih mandatov županuje tudi Branko Ledinek v Občini Rače-Fram, ki pa je bila za razliko od ostalih ustanovljena že leta 1994. Vodenje je občine je prevzel že po izrednih volitvah leta 1997, kandidaturo na volitvah pa napoveduje tudi letos.
Prav tako ponovno kandidaturo napoveduje Bojan Šrot, župan z najdaljšim stažem v kateri od slovenskih mestnih občin. Celjski župan, ki je bil prvič izvoljen leta 1998, se bo tudi za svoj sedmi mandat potegoval kot kandidat Celjske županove liste. Kot je dejal, bo vesel tudi podpore kakšne stranke, vendar sam takšne podpore ne bo iskal.
»Večnih« županov je precej več na vzhodu in severovzhodu Slovenije kot na zahodu in jugu, kjer se župani menjavajo pogosteje, pa tudi občine so večje in jih je manj. V osrednji Sloveniji in na Obali izkušenj z rekordno dolgim županovanjem nimajo.
Ljubljanski župan Zoran Janković je sicer na čelu prestolnice že 16 let in tudi letos znova kandidira. Na volitvah 2018 pa se je poslovil dotedanji dolenjski rekorder iz Žužemberka.
