V prostorih Murske republike Hotela Zvezda je Prekmursko prašičerejsko društvo organiziralo občni zbor, kjer so izvolili novo vodstvo ter razpravljali o problematikah prašičereje in kmetijstva nasploh.
Člani Prekmurskega prašičerejskega društva in povabljeni gostje so dodobra napolnili prostore Murske republike v Hotelu Zvezda. Prašičerejci so opravili pregled leta 2019, začrtali program za letošnje leto in izvolili novo-staro vodstvo, ki ga bo naslednja štiri leta znova vodil Dušan Fister.
Občnemu zboru so prisostvovali tudi drugi pomurski akterji s področja kmetijstva, med drugim Franc Küčan z murskosoboške območne enote KGZS, Franc Režonja, Alojz Varga, Danilo Meolic in drugi. Z obiskom pa so počastili prašičerejce še predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer prvi mož direktorata za hrano in ribištvo Bojan Pahor in Andreja Komel, vodja sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja.
Nekoliko pozneje se je dogodku pridružila še ministrica Aleksandra Pivec, ki je bila zadržana zaradi incidenta z avtomobilom, o katerem smo prvi poročali.
Mladi kot nosilci kmetij
Küčan je povedal, da na terenu ugotavljajo, da se v vseh kmetijskih panogah soočajo z istimi problemi. Priznava sicer, da imajo trenutno kmetje na ministrstvu dobrega sogovornika in vsi skupaj stremijo k močnemu slovenskemu kmetijstvu, ki bo temeljilo na družinskih kmetijah.
Soočajo se pa s problemi cenovnih nesorazmerij, poleg tega je še izpostavil, da tako, "da subvencije predstavljajo 60 odstotkov dohodka kmetije in 40 odstotkov kmetijska dejavnost ne bomo preživeli".
Küčan poudarja, da morajo mladi dobiti možnost, da zgradijo kmetije in postanejo nosilci kmetijske proizvodnje.
Izbrana kakovost in večje povezovanje
Pahor je predstavil shemo "Izbrana kakovost", ki bo po njegovem mnenju pozitivno vplivala na slovensko kmetijstvo, kar so se strinjali tudi prisotni prašičerejci.
"Gre za shemo, ki slovenskemu potrošniku pove, da je izdelek narejen, rejen, in vzrejen v Sloveniji, da izpolnjuje določene kakovostne parametre in je garancija slovenskemu potrošniku, da uživa varno pridelano, lokalno in kakovostno hrano," je razložil šef direktorata za hrano in ribištvo.
Pozval je k združitvi prašičerejcev v tako imenovano organizacijo proizvajalcev, da bodo lahko z večjim izhodiščem in pogajalsko močjo konkurirali na razpisih.
Razpis samo za prašičerejce
Nov razpis, ki bo namenjen izključno dejavnosti prašičereje, je napovedala Andreja Komel, ki je odgovorna za pripravo tovrstnih razpisov. Povedala je, da so tokrat uskladili in se dogovorili s prašičerejci, da so lahko pripravili takšen razpis, ki bo odgovarjal vsem zainteresiranim za pridobitev investicijskih sredstev.
Prisotni so spomnili še na grožnjo afriške prašičje kuge, ki ima lahko zastrašujoče posledice za prašičerejce, izpostavili podatek, da je stopnja samooskrbe zgolj 37 odstotna in težavno pridobivanje kmetijskih zemljišč, za katera bi država morala poskrbeti, da preidejo v last slovenskega kmeta. Omenili so tudi problematiko umeščanja objektov v prostor, kjer pa so v prvi vrsti odgovorne lokalne skupnosti.
Zaznati je bilo, da obstaja konsenz med predstavniki ministrstva in kmeti prašičerejci, da so napovedani ukrepi, kot so shema Izbrana kakovost in številni razpisi, pozitivni za oživitev panoge, ampak da jih čaka še veliko dela, da bo prašičereja resnično prepoznana kot strateška panoga.
FOTO: Jure Banfi
