Ob razburjenju, ki ga je povzročilo sprejetje sklepa o povečanju sredstev za politične stranke, smo za komentar povprašali Dejana Židana, Franca Juršo in Branka Ficka.
Poslanci so na včerajšnjem zasedanju državnega zbora potrdili sklep, s katerim bodo politične stranke letos prejele skupno več kot 2,7 milijona evrov. Slednje je povzročilo nemalo razburjenj o vladnem (ne)varčevanju, predvsem v luči nove pokojninske reforme, ki prostovoljno vključenim v pokojninsko zavarovanje viša prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Nekateri poslanci so že napovedali predlog spremembe spornega člena, ki je poleg sindikatov s Dušanom Semoličem na čelu dvignil številne civilne iniciative s področja socialnega varstva.
Za komentar smo se obrnili na štiri pomurske poslance, ki so bili včeraj prisotni na seji in so glasovali za potrditev sklepa o povečanju sredstev za politične stranke. To so Dejan Židan, Fran Jurša, Jožef Horvat in Branko Ficko.
Dejan Židan, pomurski poslanec iz vrst SD:
Zakaj ste glasovali za povišanje sredstev političnim strankam?
»Za sem glasoval, ker sem izrazito proti financiranju strank iz dotacij. Smo v strankarski demokraciji in vsi, ki smo glasovali za, smo to naredili zaradi večje transparentnosti, saj sistem kot ga imamo, povzroča stroške delovanja strank, kritje stroškov pa podpiram izključno preko financiranja z javnimi vzvodi, ki omogočajo večjo preglednost. Rezanje proračunske pogače bo za stranke, ki imajo največje stroške prav času volilnih kampanj, bolj transparentno in bo potekalo preko javnih kanalov.«
Kako komentirate, da se bo prostovoljno vključenim v sistem pokojninskega zavarovanja bistveno povišal mesečni prispevek?
»V stranki SD podpiramo spremembe, vendar glede prispevka lahko povem, da je poslancem ta člen najverjetneje ušel,« je komentiral Dejan Židan in dodal: »Izjava ministra Vizjaka, da bi socialni status državljanov in pokojnina bila sorazmerna z vplačanim zneskom, ni pravilna. Zagovarjamo socialno pravičnejšo porazdelitev sredstev iz pokojninske blagajne, saj bodo s tem členom največjo škodo utrpeli socialno najšibkejši.«
Franc Jurša, pomurski poslanec iz vrst DeSUS:
Zakaj ste glasovali za povišanje sredstev političnim strankam?
»Gre za izravnave z lanskim letom. Pri tej stvari sem gledal razliko za stranko, katere poslanec sem in sem se odločil za to, da glasujem za. Stranka namreč porabi denar za funkcioniranje in delovanje stranke na območju celotne Slovenije. Verjamem, da je zaradi tega razburjenje, saj so mediji izbrali neke podatke in jih lansirali v prostor, čeprav je bilo to sprejeto že s proračunom. Mediji naj bi že takrat reagirali in predlagali rešitve. To je isto, kot da bi rekli, da dobite podarjen kolač kruha, nato pa si ga razrežete med seboj.«
Kako komentirate, da se bo prostovoljno vključenim v sistem pokojninskega zavarovanja bistveno povišal mesečni prispevek?
»Res je, da gre za relativno visok prispevek, ki se povečuje za več kot dvakrat. Vendar se bom osebno zavzel za to, da se ta prispevek zmanjša, tako kot se bomo tudi vsi v naši poslanski skupini zavzeli za to. Od ministra pa smo že dobili obljubo o spremembah.«
Branko Ficko, poslanec iz vrst Pozitivne Slovenije:
Zakaj ste glasovali za povišanje sredstev političnim strankam?
“Gre praktično za izvedbeni akt v proračunski postavki, ki se je nekoliko zmanjšala lani, letos pa so namenska sredstva nekoliko večja, vendar je izkazano, kot da gre za večanje sredstev. Sigurno je transparentnost na prvem mestu. Zakaj pa bi bilo financiranje strank skrito.”
Kako komentirate, da se bo prostovoljno vključenim v sistem pokojninskega zavarovanja bistveno povišal mesečni prispevek?
“Ko se sprejemajo izvedbeni akti brez predhodnih izračunov, pride do tovrstnih anomalij. Sigurno je prišlo do napake in rešitve so že predlagane. Sindikati in ostali organi so na ministra Gantarja že naslovili predloge glede spremembe spornega člena, kot je postopno zviševanje ali sprememba člena v celoti.”
Jožef Horvat, pomurski poslanec iz NSi:
Zakaj ste glasovali za povečanje sredstev političnim strankam?
»Financiranje političnih strank je urejeno z zakonom in je na nek način davek za demokracijo. Nobeden davek nam ni simpatičen. Za demokracijo, za večstrankarski sistem, smo se odločili na plebiscitu, ko smo se odločali za samostojno državo Slovenijo in za odpravo enopartijskega nedemokratičnega političnega sistema (ki je bil bistveno dražji). Vsaka demokratična država, tudi Slovenija, je zavezana k spodbujanju in razvoju demokracije, k razvoju večstrankarskega političnega sistema. Stranke (tudi izven parlamentarne) dobijo finančna sredstva po zakonu na podlagi volilnega rezultata.
Nekateri mediji poročajo, da je ta denar namenjen poslancem. To je neresnica in zlonamerno zavajanje in hujskanje javnosti, ki si permanentnih napadov in neutemeljenih očitkov enkrat na eno, drugič na drugo družbeno podskupino najbrž ne zasluži. Parlamentarna stranka Nova Slovenija ta denar porabi med drugim za financiranje projekta Politična akademija, s katerim izobražujemo mlade in nove generacije politikov, ki jih nenazadnje tudi demonstranti zahtevajo. Financirajo se tudi dobrodelne akcije, strukture znotraj stranke: Ženska zveza, Mlada Slovenija - podmladek NSi, Zveza seniorjev, Klub županov in svetnikov NSi, Kmečka zveza, ... torej tistih skupin, ki lahko artikulirajo kvalitetne predloge za zakonske rešitve, ki jih posredujejo poslanski skupini.«
Kako komentirate del pokojninske zakonodaje, ki določa, da se bo prostovoljno vključenim v sistem pokojninskega zavarovanja bistveno dvignil mesečni prispevek?
»Najprej dobra novica. Minister Vizjak se je 21. januarja 2013 sestal s predstavniki sindikata glede prispevka za prostovoljno vključitev v pokojninsko zavarovanje. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pridobi ustrezne podatke o številu in strukturi zavarovancev, ki so si doslej sami plačevali prispevek v višini 57 evrov na mesec, še posebej pa so izpostavili problem brezposelnih. Dogovorjeno je bilo tudi, da ministrstvo v 14 dneh pripravi možne rešitve, s katerimi bi umilili učinek dviga prostovoljnega prispevka za najbolj ranljive skupine, kot so dolgotrajno brezposelni in starejši.
Povišanje je posledica uvedbe načela »odvisnosti pravic od vplačanih prispevkov«. Dejstvo je bilo, da so vsi zavarovanci po starem sistemu (tako tisti, ki so bili v obvezno zavarovanje obvezno vključeni kot tisti, ki so bili prostovoljno vključeni (širši obseg)) pridobili enake pravice (enakopravnost), kljub temu, da niso prispevali enako.«
Jasmine Opec na včerajšnjem zasedanju državnega zbora ni bilo, Lászlo Gönc pa je formalno glasoval s pritiskom na tipko KVORUM.
