V trgovinah kmalu ne bo več obvezna izročitev računa, kmetje ne bodo več obvezni davčni zavezanci. Nova predlog zakona predvideva tudi zvišanje splošne olajšave, zaradi česar bi zavezanci prejeli višje neto dohodke.
Vlada je na sredini seji določila besedila predlogov zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o dohodnini in o davku na dodano vrednost. Kot je pojasnil minister za finance Andrej Šircelj je skupna točka vseh treh zakonov poenostavitev, lažje obračunavanje davkov za davčne zavezance, lažje nakupovanje in seveda tudi to, da se omogoča večjo konkurenčnost gospodarstva.
Izročitev računa v trgovinah ne bo več obvezna
Šircelj je predstavil spremembe zakona o davku na dodano vrednost. Kot je povedal, izročitev računa v trgovinah ne bo več obvezna. Račun v papirni obliki se bo izročil kupcu le na njegovo zahtevo. »Zlasti če bo to zagotovilo za zagotovitev garancije,« je dodal.
Izdaja računa ostaja obvezna, kar pomeni, da se bo račun evidentiral v blagajni. »Gre zgolj za izročitev,« je pojasnil Šircelj.
Kmetje ne bodo več obvezni davčni zavezanci
Kmetje v prihodnje ne bodo več obvezni davčni zavezanci. Do zdaj so bili davčni zavezanci tiski, ki so imeli več od 7500 evrov prometa, zdaj ne bo več nihče. »Če pa kateri kmet to želel, bo še vedno lahko postal davčni zavezanec,« je dodal minister.
Kot je pojasnil Šircelj, bo prišlo tudi do nekaterih poenostavitev: »Obrazci ne bodo več obvezni s predpisi, kar pomeni bistveno poenostavitev za davčne zavezance. Ko govorimo o novem davčen zavezancu, registracija ne bo obvezna pred prvim prometom, kar bo bolj prijazno in enostavno kot do sedaj,« je dejal.
Sprememba zakona predvideva 45-odstotno olajšavo pri zaposlovanju oseb z deficitarnimi poklici
Glede predloga sprememb o zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb je Šircelj dejal, da prinaša nove olajšave. In sicer prinaša olajšavo pri zaposlovanju v višini 45 odstotkov plače za osebo, ki ima deficitarni poklic.
»Danes so ti poklici na področju zdravstva in računalništva,« je dejal. Za zaposlitev osebe s temi poklici bo delodajalec imel posebno olajšavo. Točno določeni poklici bodo določeni s pravilnikom.
»Osebe, ki so mlajše od 25 let, bodo dobile še 10 odstotkov višjo olajšavo,« je dejal Šircelj in pojasnil, da želijo s tem mlade zadržati v Sloveniji.
Poleg investicijske se uvaja še olajšava za tiste pravne osebe, ki bodo investirale v digitalno oziroma v zeleno preobrazbo. »Danes je pomembno, da živimo v čistem okolju, zato je prav, da se temu prilagaja tudi davčna zakonodaja,« meni Šircelj.
Prihaja zvišanje splošne olajšave, kar pomeni višje neto plače
Zakona o dohodnini prinaša povečanje splošne olajšave, do katere so opravičeni vsi davčni zavezanci. »Gre za olajšavo, ki temelji na nujnih življenjskih stroških. Mislim, da je neetično, da država obremenjuje del, oziroma denar, ki pomeni preživetje,« je dejal finančni minister.
Kot je pojasnil, bodo postopoma zviševali splošno davčno olajšavo. Ta bi naj v letu 2022 znašala 4500 evrov, v letu 2023 5500 evrov, v letu 2024 6500 evrov in tako naprej do 7500 evrov. S tem želijo ljudem ob istih bruto plačah povečati neto dohodek.
»V letu 2025 bo dohodek povečan za 1000 evrov letno za povprečno plačo« je še dejal Šircelj.
Vlada bi uvedla tudi seniorsko olajšavo za starejše od 70 let. Za 0,7 odstotne točke bo višja tudi olajšava za donacije. Spreminja se tudi obdavčitev najemnin, ki se znižuje na 15 odstotkov, manjše pa bo tudi časovno obdobje za plačilo davkov na kapitalski dobiček.
»Po 15 letih na kapitalske dobičke ne boste več plačevali davkov,« je dejal Šircelj.
