Z letošnjim letom je v celoti zaživel zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. 1. januarja je namreč v veljavo stopil tudi sistem vrednotnic za osebno dopolnilno delo, ki je izvajalcem prinesel pravice iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Po novem se bo mora vsakdo, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, priglasiti na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), in sicer preko njene spletne strani ali fizično na upravni enoti. S tem se umesti na javno dostopen seznam izvajalcev.
Lani poleti 9000 izvajalcev
Na seznamu, ki ga Ajpes sproti osvežuje, je bilo včeraj popoldne vpisanih 580 aktivnih izvajalcev. Posamezniki, ki so priglasili osebno dopolnilno delo in ga do danes tudi opustili, pa v tej številki niso zajeti, saj seznam prikazuje tiste posameznike, ki imajo v času iskanja podatkov priglašeno osebno dopolnilno delo. Število vseh doslej prijavljenih tako presega 580. Še precej višje pa bi bilo, če ne bi bilo prehodnega polletnega obdobja za vse tiste, ki so osebno dopolnilno delo opravljali že po določbah prejšnjega zakona. Tem se tako pri Ajpesu še ni bilo treba priglasiti. Čas za to imajo do konca junija.
Lani poleti je bilo sicer prijavljenih 9000 izvajalcev, na ministrstvu za delo pa upajo, da jih bo čez leto dni še enkrat toliko.
Ena vrednotnica, en dan pokojninske dobe
Osnovni cilj uvedbe sistema vrednotnic je spodbujanje zakonitega opravljanja del, kot je pomoč v gospodinjstvu. Vrednotnico mora sicer v primerih, ko je naročnik storitve znan, za izvajalca kupiti naročnik, v primerih, ko naročnik storitve ni znan, pa izvajalec. Zanjo je treba na upravnih enotah odšteti devet evrov: sedem evrov za pokojninsko, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca. Ena vrednotnica pomeni en dan pokojninske dobe.
Osebno dopolnilno delo lahko izvaja le fizična oseba za fizično osebo, prihodek izvajalca pa je na letni ravni omejen na največ 5948,64 evra. Nadzor nad osebnim dopolnilnim delom izvaja Finančna uprava RS.
Komentarji (5)
V SOBOTI POLOVICA TAKSISTOV VOZI CELE DNEVE NA ČRNO.
OOOOOOOpa, stavi konje;
kako jih za en mesec rabiš 200?? Največ 20 (21), kot je delovnih dni in to šele, če vsak dan opravljaš delo pri drugem delodajalcu (FIZIČNI OSEBI !!!).
To, kar ti v nadaljevanju preračunavaš, pa odgovarja REDNEMU DELU oz. ZAPOSLITVI, ne pa ODD!! Pa še tu si mimo vdaro: dohodek po ODD je omejen: na leto lahko na ta način zaslužiš btto 5.948,64 Eur - in tako dobiš VSO med letom plačano dohodnino nazaj (saj je že sama olajšava po glavi Slovenca večja /6.519,82/ ; seveda v primeru, da dugih dohodkov pač nimaš oz. do skupnega zaslužka 8.021,34).
Pa še to: en naročnik tvojega ODD (fizična oseba) ti mesečno da le eno vrednotnico in nič več! Torej lahko delaš celi mesec za en dan delovne dobe.
Ja, pravi umotvor naše vladajoče elite !!!
Takšne blesarije so sposobni izumiti samo naši strokovnjaki. Čim več papirjev in stvar čimbolj zakomplicirati, da bodo imeli dosti dela z papirji. Tipično slovensko.
TO je vspodbujanje da se človek "znajde". Ker se legalno ne izplača tak način dela, se prijavijo in potem večino pokasirajo mimo računa, mesečno pa kupijo eno obdolžnico.
Eno vprašanje. 9 evrov je ena vrednotnica, za mesec jih rabiš 200. Omejitev za pol leta je postavljena, za en mesec je 495,72. Če odšteješ strošek za vrednotnice, potem delavec dobi mesečno 295,72 država pa 200. Pa še mesečno mora pošiljati podatke, pisati račune, da če odšteje stroške, mu ostane manj od 200 eur.
Pa še akontacijo dohodnine plačaš na koncu leta od 495 na mesec 25 %. Torej še 123,93 eur akontacije dohodnine, torej ostane 295,72 - 123,93 = 171,79 od enega mesca. Če pa odšteješ stroške prevoza na delo malico, delovna sredstva... pa si krepko v minusu ??? V ČEM JE SMISEL VREDNOTNIC?
Je moj izračun napačen?