V sredo je Vlada Republike Slovenija potrdila vlogo za vključitev biosfernega območja Mura na Unescov seznam svetovne dediščine. Tako bo reka Mura, poleg Škocjanskih jam, rudnika živega srebra Idrija in prazgodovinskega kolišča na območju Ljubljanskega barja, najverjetneje postala četrto slovensko območje tega prestižnega seznama.
Potrjena dolgoletna namera
Vlada je na sredini seji potrdila dolgoletno namero Zveze moja Mura, da bi območje reke Mure vključili na seznam biosfernih območij na Unescov seznam svetovne dediščine.
»Ministrstvo za okolje in prostor bo prijavilo in oddalo vlogo Unescu. Ta svetovna organizacija to dvakrat na leto obravnava in najverjetneje bo odločitev potrjena,« pravi Stojan Habjanič, predsednik Zveze moja Mura.
Program Človek in biosfera
Reka Mura bo tako v programu Človek in biosfera, ki je medvladni raziskovalni program pod okriljem Unesca, ki vzpostavlja svetovno mrežo območij z bogato biotsko raznovrstnostjo, ki vključuje kulturno dediščino in spodbuja trajnostni razvoj teh območij.
Trajnostni razvoj pomurske regije
Zveza Moja Mura si želi razvijati okolju prijazen turizem, ki vključuje športni ribolov, lov in uporabo termalne vode. Rekreacije, ki temelji na bogatem naravnem potencialu in kulturni dediščini ter ekološkem kmetovanju. Vse te so že med obetavnejšimi panogami v severovzhodnem delu Slovenije in bodo pod Unescom še dodatno prispevale k trajnostnemu razvoju pomurske regije.
»V ta projekt smo vložili ogromno dela in je trajal osem let. Končno smo dosegli,da bo obrečno območje Mure najverjetneje na seznamu velikega Unesca, kar bo prispevalo k trajnostnemu razvoju Pomurja,« pravi Habjanič.
Obsegalo bo poplavno območje reke
Predlagano biosferno območje je mozaik sestavljen iz ostankov poplavnih ravnic in kulturne krajine, ki sta jo oblikovala kmetijstvo in poselitev. Obsegalo bo okoli 29.000 hektarjev ozemlja in šestnajst občin, ki ležijo ob reki Muri.
Apače, Beltinci, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Križevci, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Radenci, Razkrižje, Šentilj, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej.
Predlagano biosferno območje bo zajeto v treh conah. Osrednja cona vključuje poplavne ravnice, poplavne gozdove in vodne površine v zaledju reke (npr.v okolici Velike Polane). V robna coni se prepletajo mokrotni travniki, njivske površine, posamezne zaselke in kmetije in prehodna cona, ki obsega kulturno krajino z naselji in posameznimi kmetijami vzdolž reke ter prebivalci naselij.
S to svetovno prepoznavno znamko, ki jo spodbujajo tudi župani, bi tako dosegli regijsko ter meddržavno povezovanje za skupen razvoj, vezan na varovana območja ob Muri in pomurske regije.
