Povod za sinočnji vdor protestnikov v makedonski parlament je bilo petje albanske himne v makedonskem parlamentu po izvolitvi Talata Džaferija za predsednika parlamenta.
V Makedoniji je sinoči prišlo do zaostritve politične krize, ki tam vlada od decembrskih volitev. Protestniki gibanja Za enotno Makedonijo so vdrli v parlament, pri tem pa je prišlo tudi do nasilja, v katerem je bilo poškodovanih več ljudi. Povod za vdor protestnikov in eskalacijo naj bi bilo prepevanje albanske himne po tem, ko je bil za predsednika parlamenta izvoljen Talat Džaferi.
Pred parlamentom več kot 50.000 ljudi
Že v poznih večernih urah se je pred parlamentom v Skopju zbralo več kot 50.000 protestnikov, ki nasprotujejo podalitvi mandata opozicijskemu voditelju Zaevu. Ponoči naj bi se jim množično pridruževali še protestniki iz ostalih delov države. Protestniki pravijo, da je izbor Džaferija za predsednika parlamenta dokaz, da Zaev popušča Albancem in sprejema njihove zahteve oziroma tako imenovano tiransko platformo, ki bi po mnenju nasprotnikov pomenila konec Makedonije. V protestih je bilo poškodovanih 23 policistov in več poslancev.
Od vodje separatistov do predsednika parlamenta
Makedonec albanske nacionalnosti Talat Džaferi (Xhaferi) ni novinec na makedonskem političnem parketu. Gre za vojnega častnika, ki je služboval v jugoslovanski in nato makedonski vojski. Leta 2001 je med vojaškim konfliktom v Makedoniji dezertiral in se kot častnik pridružil ONA - albanski separatistični milici, ki so jo sestavljali albanski nacionalisti ter borci iz Kosova. Takrat naj bi med drugim tudi pripravil zasedo pri kraju Vejce, v kateri je življenje izgubilo osem makedonskih policistov rezervistov.
Pred leti je že bil obrambni minister Makedonije, sedaj pa se mu obeta še položaj predsednika parlamenta.
ZDA so medtem že pozdravile imenovanje Džaferija za predsednika parlamenta.
Bojijo se razpada države
Številni Makedonci se bojijo, da bo prevzem oblasti doslej opozicijskega voditelja Zorana Zaeva in albanske manjšine, iz katere izhaja tudi Džaferi, vodilo do destabilizacije in razpada države. Albanska manjšina namreč zahteva še večje pravice, kot jih je imela doslej, opredelitev albanskega jezika kot uradnega jezika v Makedoniji, zahtevali pa naj bi tudi razpravo o zastavi, himni ter ostalih državnih simbolih, ki bi morali po njihvom odražati večetničnost države.
Na volitvah zmagal Gruevski, a ni sestavil koalicije
Na parlamentarnih volitvah, ki so potekale lani decembra, je sicer zmagala vladajoča konservativna stranka VMRO-DMPNE Nikole Gruevskega. Stranka je osvojila 51 sedežev, opozicijski socialdemokrati (SDSM), ki jo vodi Zoran Zaev, pa 49 sedežev. Kljub temu Gruevski ni uspel sestaviti koalicije, ki jo Zaev sedaj na vsak način poskuša sestaviti s pomočjo albanske manjšine.
