Na premišljevalnici z naslovom gospodarstvo in podjetništvo v Murski Soboti so udeleženci iskali načine, kako bi pospešili razvoj podjetništva v Murski Soboti.
Včeraj popoldne je v dvorani Kluba PAC v sklopu projekta "Sobota, kot si jo želimo" potekala premišljevalnica na temo gospodarstva in podjetništva v Murski Soboti. Da gre za zares pomembno temo, priča dejstvo, da je bil Klub PAC dodobra napolnjen, med prisotnimi pa je bilo veliko pomembnih gospodarstvenikov iz Murske Sobote in bližnje okolice. Pod moderatorstvom direktorja Pomurske gospodarske zbornice, Robertom Grahom, so iskali rešitve in priložnosti za gospodarstvo ter načine, kako lahko občina pripomore k razvoju le-tega.
Ko zaniha Murska Sobota, zaniha Pomurje
V začetnem delu premišljevalnice je Robert Grah predstavil stanje gospodarstva v občini in mestu. Kriza je močno prizadela tudi podjetja v Murski Soboti, a se je stanje sedaj že povrnilo na predkrizno raven in jo celo preseglo, kar je razvidno iz statističnih podatkov. Gospodarstvo v Murski Soboti ustvari skoraj polovico prihodkov gospodarstva v Pomurju, kar pomeni, da ko zaniha gospodarstvo v Murski Soboti, to občuti celotno Pomurje.
Precejšen upad zaposlenih
Gospodarska kriza je na gospodarstvu v Murski Soboti, kljub temu, da se je stanje popravilo, pustila velike posledice. V zadnjih desetih letih je v Murski Soboti izginilo 5000 delovnih mest v gospodarstvu, predvsem na račun stečajev Mure in Pomurke. Na drugi strani je bilo ustvarjenih približno 1000 novih delovnih mest v gospodarstvu.
Uspešnost Sobote in nastanek novih delovnih mest sta predvsem odvisna od inovativnosti in uspešnosti podjetij.
Največ prihodkov ustvari trgovska dejavnost
Ob pregledu statističnih podatkov o prihodkih podjetij v Murski Soboti po panogah, pridemo do zanimivih podatkov. Največ prihodkov ustvarijo podjetja iz trgovske dejavnosti, kar 42 %. Sledijo ji živilska in kovinsko-predelovalna industrija s 27 %. Na tretjem mestu je gradbeništvo z 20 %, sledi kmetijstvo z le 3 %, gostinstvo z 0,5 %, ostale panoge pa ustvarijo 7,5 % prihodkov.
Občina mora ustvarjati pogoje
Naloga občina je ustvarjati čim bolj konkurenčno poslovno okolje, ki omgooča razvoj obstoječih podjetij in odpira prostor novim vlagateljem za ustvarjanje novih delovnih mest, posebno za mlade. S tem se je strinjal tudi župan Aleksander Jevšek ter ostali prisotni gospodarstveniki in podjetniki. Jevšek je povedal tudi, da občina vlaga velike napore v to, da bi privabila investitorje ter jim olajšala delo, povezano s prihodom.
Velika težava je birokracija
Občinska in državna birokracija lahko podjetjem povzroča velike preglavice, kar je na lastnem primeru opisal tudi Matjaž Pavlinjek iz skupine ROTO. Že 12 let poskušajo širiti svojo proizvodnjo v Polani pri Murski Soboti, a imajo pri tem težave s prostorskim načrtom, ki jim to onemogoča. V tem času so v tujini postavili tri ali štiri tovarne ter tam ustvarjali nova delovna mesta. Župan Jevšek je ob tem povedal tudi nedavni primer, ko je z lastnim angažmajem pomagal investitorju skrajšati postopek, ki ponavadi traja dva tedna, na le eno uro. A pogosto se nato zatakne na ravni državnih služb, kjer pa ima občina bolj kot ne zvezane roke.
Urediti je potrebno povezave
Murska Sobota ima v mestu in svoji okolici kar devet razmetanih poslovnih in industrijskih con. Veliko težavo predstavljajo slabe prometne povezave do teh con, saj morajo tovornjaki voziti skozi mesto. Če želimo, da bo obrtno-industrijska cona zanimiva za vlagatelje, moramo do nje pripeljati obvoznico, so se strinjali sogovorniki. Pavlinjek je omenil tudi primer podjetja Carthago, ki ima tovarno v Odrancih. Vodilni iz matičnega podjetja dvakrat tedensko prihajajo v Odrance, a morajo s poslovnim letalom pristajati na letališču v Mariboru, saj rakičansko letališče nima asfaltirane steze. Danes za razvoj gospodarstva ni pomembna le več cestna povezljivost, temveč tudi letalska. Poslovna aviacija je namreč v razvitejših evropskih državah postala nekaj vsakdanjega.
Pridna in poceni delovna sila
Naša konkurenčna prednost je žal le ta, da imamo dokaj poceni in pridno delovno silo. Če je to naša prednost, jo dajmo izkoristiti.
je povedal Tadej Ružič, direktor murskosoboške komunale ter nekdanji predsednik uprave SGP Pomgrad. Visokotehnološka podjetja se orientirajo na okolja, kjer so izobraževalni centri in primerno izobraženi kadri, teh pa pri nas zaenkrat še ni. Tako se bomo morali še 10 do 15 let srečevati s tem, da bomo pridna in poceni delovna sila, dokler se ne bomo razvili do te faze, da bomo lahko posegali po višje kvalific.
Šolstvo mora slediti potrebam gospodarstva
Udeleženci so si bili enotni tudi v tem, da mora šolstvo slediti potrebam gospodarstva. Mnoga podjetja v regiji se namreč srečujejo s težavo, da ne najdejo primerno izobraženih kadrov za svojo dejavnost. Igor Banič, predsednik uprave SGP Pomgrad, je ob tem dodal, da se tudi sami soočajo s to težavo ter da to niso vedno lepa dela, vendar se je potrebno zavedati, da nosijo kruh.
Naj se vrne Pomurska banka
Ena izmed izstopajočih idej je bila tudi ideja o ustanovitvi regionalne banke, ki jo je predstavil Romeo Varga. Na ta način se bo denar lokalnih podjetij in gospodarstva akumuliral pri nas ter omogočal fleksibilnejše kreditiranje investicij ter s tem hitrejši razvoj.