Intervju z neodvisnim županskim kandidatom Antonom Štihcem.
Po otvoritvi nove ekonomske šole, sodobne glasbene šole, varovanih stanovanj, doma starejših, prenovi kinodvorane ter ureditvi podvoza in rondojev na Lendavski in kmalu tudi Panonski ulici, je mestna občina v zadnjih letih pridobila tudi nov poslovilni objekt na soboškem pokopališču, najmlajši so se razveselili sodobno urejenega vrtca Gozdiček, ljubitelji nogometa v Bakovcih pa odslej igrajo na prenovljenem stadionu. Župan Anton Štihec med najpomembnejšimi projekti zadnjega mandata izpostavlja tudi novi vrtini geotermalne energije – slednji imata po mnenju strokovnjakov enega najboljših potencialov za izrabo na svetu in sta več kot upravičili pridobljenih 2,2 milijona evropskih sredstev. »Brezplačni avtobus Sobočanec je zelo dobro sprejet, zato smo na željo občanov uvedli novo progo. Kdo bi si pred nekaj leti mislil, da bomo imeli v Murski Soboti mestni avtobus? In to brezplačen! Samo tri občine v Sloveniji ponujajo svojim občanom brezplačen mestni avtobus. In s takimi konkretnimi projekti si je pač potrebno upati in jih začeti. Samo pomislite - ta trenutek je v Mestni občini Murska Sobota v teku za preko 45 milijonov investicij! Nikoli v zgodovini občine jih ni bilo toliko hkrati!« v intervjuju ob pogledu na uspešno opravljeno delo pove Štihec.
S čim je lahko Mestna občina Murska Sobota po vašem mnenju zgled ostalim pomurskim občinam?
Trditev nekaterih, da nas prehitevajo Lendava, G. Radgona je predvolilno zavajanje. Občina Murska Sobota ima sama skoraj toliko podjetij kot občine Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer skupaj. Prihodki vseh gospodarskih družb prej omenjenih občin pa dosegajo komaj 70% prihodkov družb v Murski Soboti. To so realne številke, ki izhajajo iz uradnih statističnih parametrov. Mestna občina Murska Sobota po indeksu razvitosti po uradnih podatkih Ministrstva za finance presega celo Maribor in Ptuj in je na prvem mestu med mestnimi občinami v vzhodni Sloveniji, kar je zavidanja vredno. Omenjene parametre smo javno predstavili - http://sobotainfo.com/novica/politika-gospodarstvo/kako-uspesna-je-murska-sobota-v-drzavnem-pomurskem-povprecju/87990

Po dvigu dodane vrednosti gospodarskih družb v obdobju 2008-2013 smo na odličnem drugem mestu med mestnimi občinami. In tudi če pogledamo drugače, s perspektive ljudi, predstavlja Murska Sobota nesporno zaposlitveno središče, saj imamo v MO MS več kot 1/3 vseh delovnih mest v regiji. Po številu delovnih mest na 1000 prebivalcev smo na petem mestu v državi. Ponašamo se s kulturno, zabavno in športno infrastrukturo, tukaj so visokošolski programi, odlična pokrajinska knjižnica, kopica srednjih šol, glasbena šolo, ljudje urejajo zadeve v različnih državnih in regijskih institucijah. Kot regijsko središče pa ima Murska Sobota poslanstvo povezovanja vseh občin v Pomurju, ne tekmovanja z njimi. Le tako bomo uspešni v boju proti decentralizaciji in marginalizaciji Pomurk in Pomurcev napram »Ljubljani«.
Boljšo cestno povezanost pa bo vsekakor nudila murskosoboška obvoznica - kolikor je slišati, smo tik pred začetkom gradnje?
Že leta 2001 smo pričeli z postopki za izdelavo lokacijskega načrta za južno obvoznico, ki je bil sprejet skoraj istočasno z lokacijskim načrtom za avtocesto. Del obvoznice je bil takrat tudi izgrajen. Za ostali del južne obvoznice čakamo samo še na pričetek gradnje, saj bi dela morala biti že oddana pred 6 meseci. Država je izvedla do sedaj že dva razpisa in na vsakem je prišlo do pritožb neizbranih ponudnikov. Za del južnega dela obvoznice je že tudi izdano gradbeno dovoljenje. V državnem proračunu so bila zagotovljena sredstva, ustavilo se je pri oddaji del in nenehnih pritožbah ponudnikov. Glede vzhodne in zahodne obvoznice smo vse kar je v pristojnosti občine že sprejeli in obvoznico umestili v prostor. Obvoznice so torej dejstvo, postopki so tako daleč, da jih lahko mirno obljubljajo vsi kandidati.
Primestna naselja so ena izmed prioritet vašega programa?
Da. Primestna naselja Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan, Satahovci in Veščica so se razvijali po zaslugi našega dobrega sodelovanja mnogih prodornih predsednikov teh krajevnih skupnosti in članov svetov KS. Razvoj v zadnjem mandatu je očiten. Do ljudi smo se trudili biti zelo neposredni in pošteni. Verjamem, da nam je to uspelo. Občinska uprava ni odtujena ob občanov ampak ravno obratno, nenehno smo z njimi v kontaktu, zato natančno vemo kakšne so njihove želje in problemi, kar je ključ do uspešno realiziranih projektov.
Delovna mesta so osrednja prioriteta vašega županovanja – tako bo tudi v prihodnje. Kaj konkretno pa ste na tem področju naredili do zdaj?
Naj na začetku povem, da nova delovna mesta ne odpirajo župani ali občina kot inštitucija. Kdor to direktno obljublja, je demagog, želi biti všečen in načrtno zavaja, razen predvolilnih obljub pa takšne besede ne pomenijo kaj dosti. Delovna mesta lahko odprejo le podjetja, ki pridejo v občino. Zaposlujejo torej podjetja, ne občina ali župan. Naloga občine je, da pripravi komunalno opremljena zemljišča za prihod investitorjev. Mi smo to naredili v Severno obrtno industrijski coni (SOIC). 80 % parcel v SOIC je razprodanih in ima znane lastnike. Od bank in novih lastnikov pa je odvisno, kdaj bodo začeli graditi in zaposlovati. Občina na to žal nima vpliva. Gospodarska nestabilnost krepi strah investitorjev, ki so pri novih investicijah zadržani, čeprav so zemljišča že kupili. Ob tem pa ne pozabimo na 330 novih delovnih mest podjetij Wolford in Xal, ki sta že dokupili dodatna zemljišča za načrtovano širitev. Naj spomnim, da sta omenjeni firmi ob prihodu v SOIC bili proglašeni za najboljši tuji investiciji v Sloveniji.
Veliko je govora o oživitvi mestnega jedra, kaj je občina naredila na tem področju?
Se še kdo spomni, da je na mestu sedanjega Trga kulture še pred nekaj leti stalo makadamsko parkirišče? Danes je na Trgu kulture osrednje prizorišče Soboškega poletja, v poletnih mesecih je to priljubljeno prizorišče ogledov nogometnih in košarkarskih tekem na velikem zaslonu, otrokom predstavlja gledališče na prostem, pozimi pa Trg kulture z drsališčem oživi v pravo zimsko pravljico. Ljudje so se navadili na brezplačne koncerte ob petkih zvečer, v soboto dopoldne pa mrgoli otrok, ki se na trgu igrajo, medtem ko se starši družijo in pogovarjajo na vrtovih bližnjih lokalov. Trg kulture je postal središče dogajanja v mestu. V ta del mesta smo definitivno uspeli privabiti ljudi.

Nekaj dela nas čaka še na Slovenski ulici, kjer je veliko poslovnih prostorov privatnih lastnikov praznih, na kar občina neposredno nima vpliva. Doslej smo ulico prenovili (nov drevored, pripravili potrebno infrastrukturo za letne vrtove in gostinsko ponudbo). V bodoče pa si s spremembo prometnega režima obetamo več površin za pešce, mesto pa bo našla tudi ulična košarka, kulturni nastopi in podobne prireditve. S tem želimo dogajanje razširiti iz Trga kulture še na Slovensko ulico in verjamemo, da bodo temu trendu sledili tudi zasebni lastniki tukajšnjih (praznih) nepremičnin.

Eden pomembnejših projektov v zadnjem času je geotermija, kaj to pomeni za občane?
Zavedamo se, da pod nami leži pravo naravno bogastvo – topla voda. V Murski Soboti že dolgo časa izkoriščamo geotermalno vodo za ogrevanje nekaterih blokov, gledališke dvorane, vode v kopališču… Za to smo doslej koristili staro vrtino. Z novima vrtinama, ki sta po mnenju strokovnjakov med najboljšimi na svetu, pa imamo velike načrte. Sistem daljinskega ogrevanja želimo namreč razširiti na vse bloke v mestu in kasneje tudi na privatne hiše. Za stanovalce to pomeni bistveno nižje cene ogrevanja, kot jih plačujejo zdaj. Topla voda pa se seveda lahko koristi tudi gospodarske namene kot recimo pridelovanje zelenjave v rastlinjakih ipd. S tem naše mesto postaja vse bolj energijsko neodvisno, občanom pa želimo zagotoviti cenejšo, zanesljivo in okoljsko bolj sprejemljivo preskrbo s toploto. Za projekt smo doslej dobili 2,2 milijona evrov evropskih sredstev.
Omenili ste evropska sredstva. Kako uspešni ste pri črpanju evropskih sredstev?
Statistično gledano smo pri črpanju nadpovprečno uspešni. Evropska sredstva smo tako uspeli pridobiti pri vseh večjih projektih. V občinski proračun (samostojni projekti MO MS) smo za različne projekte v letih mojega županovanja dobili iz evropskih sredstev skoraj 12 milijonov EUR, Razvojni center MO MS je dobil malo manj kot 1 milijon EUR, v skupnih projektih večih občin pa odpade delež evropskih sredstev, ki pripadajo MO MS dodatnih skoraj 17 milijonov EUR. Skupaj torej malo manj kot 30 milijonov evropskih sredstev.
Mestna občina podeljuje rekordno veliko štipendij mladim – zakaj se vam zdi tako pomembno vlagati v mlade?
S ponosom in zadovoljstvom lahko povem, da Mestna občina Murska Sobota izmed vseh slovenskih občin glede na število prebivalcev in višino proračuna nameni največ denarja za štipendiranje študentov. Vlagamo v ljudi, saj štipendije obvezujejo mlade iz naše občine, da se po končanem študijo vrnejo domov v našo občino in se v tej regiji tudi zaposlijo. Če bodo štipendije dosegle svoj namen, potem nam ni potrebno skrbeti za mlade kadre, nove generacije ... Študentskim organizacijam tudi radi priskočimo na pomoč pri sofinanciranju različnih dogodkov, kot je recimo tradicionalna Bujta repa, ki jo kot župan vsako leto z veseljem obiščem ... V mlade res dosti vlagamo. Mnogi se tako več ne spomnijo kje, v kako majhnih in neprimernih prostorih, je še pred samo nekaj leti deloval Mladinski, izobraževalni in kulturni klub (MIKK). V kolikor bodo mladi nakazali na to, da so “prerasli” prostore v gradu in si želijo dolgoročnejše rešitve jim bomo v naslednjem mandatu poskušali najti nove prostore. Prav tako smo dobili nove visokošolske programe v občino in s tem vsaj nekaterim približali študij. Mladi so na Soboških dnevih dobili Dan mladih, ki ga vsako leto dobro izvedejo. Z mladimi dobro sodelujemo. Cenim njihovo mladostno energijo, samoiniciativnost. Moramo jim zaupati, to zaupanje pa nam potem vrnejo s svojimi številnimi dejavnostmi.
Kako pa občina pomaga najmlajšim, od rojstva dalje?
Ob rojstvu otroka podarjamo knjigo z županovim posvetilom. Vendar se občinska pomoč za otroka ne konča le z enkratno akcijo ob samem rojstvu, kot v nekaterih drugih občinah. Mestna občina Murska Sobota za vsakega otroka iz naše občine dodatno pokriva 70,20 € mesečno ekonomske cene vrtca (poleg deleža, ki ga občina pokriva staršem glede na uvrstitev v različne razrede v odvisnosti od njihovega gmotnega položaja), kar pomeni na leto cca. 850,00 € na otroka, oz. v 5 letih vključenosti otroka v vrtec znese preko 4.200 €. Mnenja smo, da je bolje pomagati staršem vsa leta do vključitve v šolo, kot zgolj ob rojstvu z enkratnim prispevkom. V letu 2013 smo v Mestni občini Murska Sobota tako neposredno prispevali staršem 577.633,00 EUR za zgoraj navedeni namen. Dodatno pa smo pokrili še za 105.000,00 EUR stroškov vsem staršem (731 otrok), ki v poletnih mesecih (julij in avgust) nimajo otrok v vrtcu.
Zelo dobro je bila sprejeta storitev Pomoč občanu.
Mestna občina se lahko kot ena redkih občin v Sloveniji pohvali s spletno storitvijo za občane Pomoč občanu. Storitev občanom omogoča, da v največ 48 urah rešimo težave, ki jih pestijo ali pa dobijo odgovor na svoje vprašanje. Več kot 3300 rešenih primerov je za nami, kar je velika številka! Vsa vprašanja in odgovori so objavljeni na naslovu http://www.obcan.si/murskasobota. Občani, ki nimajo dostopa do interneta, pa lahko pokličejo tudi na brezplačno številko 080 88 54.
Velik napredek je opaziti tudi na športni infrastrukturi?
Tako je. Zgradili smo nov športni stadion v Bakovcih. Že prej smo zgradili ali prenovili nekaj košarkarskih igrišč, imamo novo atletsko stezo pri osnovni šoli III. v Murski Soboti, obnovili smo zunanje športne površine in zgradili novo atletsko stezo pri OŠ Bakovci, obnovili košarkarsko in rokometno igrišče pri OŠ Krog, obnovljeni so bili streha, parket, podkonstrukcija, talno gretje in svetlobniki v telovadnici pri OŠ I., zamenjana strešna konstrukcija telovadnice pri OŠ II., zamenjana kritina telovadnice pri OŠ Krog, zgradili smo pomožno nogometno igrišče z umetno travo in reflektorji v Fazaneriji, zgradili smo nogometno igrišče na Pušči... Imamo super telovadnico na novi ekonomski šoli... Lahko se pohvalimo, da je naša občina vodilna po številu kvadratnih metrov pokritih športnih površin na prebivalca v Sloveniji!
Občani opažajo, da se je število prireditev v občini povečalo ...
Soboški dnevi ostajajo eden izmed redkih kakovostnih festivalov v državi, ki je povsem brezplačen. Po drugi strani se je dober glas o Soboškem poletju razširil po celi Sloveniji in vsak, ki pride v petek ali v soboto na Trg kulture, se lahko prepriča, kako se je življenje vrnilo v center mesta. Tukaj je še nova prireditev – družinski piknik, ki se je najbolj veselijo najmlajši. Številne prireditve organizirajo tudi posamezne krajevne skupnosti: vaške igre 3 vasi: Markišavci, Polana, Nemčavci, Pozdrav jeseni v Černelavcih, bezgov cvet v Krogu, Športne igre vseh KS in pobratenih občin... Ne pozabimo na že tradicionalno silvestrovanje na prostem, pravljična dežela in praznični december, gledališki abonmaji. Murska Sobota je festivalsko mesto: poleg Soboških dni imamo Festival računalništva in sodobnih komunikacij – FRISK, festival sodobnega plesa FRONTA, festival Mladi za napredek Pomurja, festival kratkega filma, v MIKK-u se dogajajo tedensko koncerti, prireditve za različne ciljne skupine, bolšji sejem ... Imamo tudi tradicionalne sejemske prireditve, bogračijado, festival bujte repe, zelo aktivna so nekatera društva po krajevnih skupnostih… Tradicionalna so srečanja z upokojenci ob dnevu starejših (1. oktober) , veliko je koncertov v novi gledališki dvorani, v glasbeni šoli in obeh cerkvah itd. Lahko bi rekli, da Murska Sobota nikoli ne spi in se za vsakega nekaj najde.
Kaj obljubljate v svojem volilnem programu?
Moj volilni program je objavljen na http://www.stihec.si/stran/volilni-program. Gre za načrte na različnih področjih. Izpostavil bi le nekaj najpomembnejših:
- razširitev sistema ogrevanja z geotermalno energijo (v vmesnem času še s plinom) na vse večstanovanjske objekte v mestu. S tem bomo občankam in občanom, ki živijo v večstanovanjskih blokih, bistveno pocenili stroške ogrevanja. Preko subvencij bomo tako občina kot tudi država pomagali tudi tistim, ki živijo v stanovanjskih hišah.
- Naslednji večji projekt je preselitev avtobusne postaje na novo lokacijo k železniški postaji. Potrebno dokumentacijo za umestitev v prostor smo že izvedli v tem mandatu. Pri tem nam ministrstvo, ki ga vodi naš rojak, več nagaja kot pomaga. Prenovljena bo tudi železniška postaja, izgrajeni in pokriti novi in obstoječi peroni, ki bodo povezani preko dvigala z obstoječim podhodom itd.
- Tretji večji projekt je dokončanje južne obvoznice, kjer je že dolgo vse pripravljeno za gradnjo, a nenehne pritožbe neizbranih izvajalcev odmikajo sam začetek gradnje. Nadaljevali bomo tudi vse postopke za vzhodno obvoznico.
- Nadaljevala in dokončala se bo gradnja novega podvoza na Panonski ulici z novimi krožišči pred in za podvozom. Prav tako bo dokončan podhod pod železniško progo za pešce in kolesarje (z dvigali za invalide). Znotraj mesta bomo preuredili kar precej križišč .
Za konec, kaj bi bralcem povedali pred volitvami?
Vsem občankam in občanom se za dosedanje sodelovanje toplo zahvaljujem. Vesel sem bil vsake vaše pobude, predloga, pa tudi dobronamernih kritik, ki so nas usmerjale v pravo smer.
Izhajam iz delavske družine in starša sta me naučila, da se do rezultatov da priti le s trdim, poštenim in odgovornim delom. Da bom delal tako, sem vam obljubil pred štirimi leti. Takrat ste mi naklonili zaupanje. Povsem isto vam obljubljam tudi za v bodoče in vesel bom če mi boste naklonili zaupanje tudi tokrat.
Vse volivce vabim, da 5. oktobra 2014 izkoristijo priložnost in pridejo na volitve ter podprejo kandidata za župana oz. mestni svet, ki se jim zdi najprimernejši. Vsem, ki boste svojo podporo namenili meni ali Modri listi Antona Štihca, se zahvaljujemo. Na Modri listi Antona Štihca so kandidati za svetnike, ki jim povsem zaupam in ki lahko pomembno doprinesejo k razvoju naše občine tudi v prihodnje.
Prepričani smo, da je naš slogan MODRO NAPREJ – z znanjem in izkušnjami, prava pot za nadaljnji razvoj naše mestne občine. Izpostavlja tiste kvalitete in kompetence, za katere sem prepričan, da jih tudi zares imamo.


Oglasni prispevek