V Murski Soboti mednarodni dan prostovoljstva obeležujejo z devetim slovenskim kongresom prostovoljstva.
Danes in jutri v Murski Soboti poteka 9. Slovenski kongres prostovoljstva, na katerem bodo iskali odgovore na vprašanja, kakšna je vloga prostovoljstva, kako lahko s pomočjo tega gradimo skupnost in kako povezati prostovoljske organizacije, javne institucije in podjetja. V sklopu kongresa je Hišo Sadeži družbe obiskal tudi ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, ki je s pomočjo župana Antona Štihca in prostovoljk kuhal pasulj, ki so ga nato razdelili socialno ogroženim, prostovoljcem, ki jim pomagajo in drugim gostom.
Diplomat poprijel za kuhalnico
Kuhanje je potekalo v prijetnem vzdušju, pasulj pa je bil začinjen tudi z obilico humorja. Po Mussomelijevem mnenju je bilo v njegovem pasulju premalo česna, krivdo pa je želel prevaliti na ženske. Kljub temu so bili zbrani navdušeni nad pasuljem.
Gradimo skupnost za jutri
Na kongresu bodo prisotni številni zanimivi gostje, govorilo se bo o inovativnih in edinstvenih oblikah dobrih praks iz Slovenije, udeleženi bodo izmenjali izkušnje na delavnicah. Kongres sta z uvodnima nagovoroma odprla Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije in murskosoboški župan Anton Štihec, ki je tudi sam prostovoljec v Hiši Sadeži družbe. Program povezuje vedno duhoviti Gorazd Žilavec.
Prostovoljstvo bogati
O svojem delu prostovoljke nam je govorila tudi Anja, ki je kot prostovoljka aktivna tri leta. Že pred tem je spremljala otroke s posebnimi potrebami na letovanju v Baški. Sama se je za delo prostovoljke odločila, ker meni, da je pomemben čas, ki ga darujemo in ne samo denar. Prostovoljno delo jo bogati, skovala pa je tudi vezi za vse življenje. Kljub temu, da je prostovoljstvo naporno, je ves vložen trud tisočkrat poplačan z iskrenim nasmehom.
S prostovoljstvom dosegamo razvojne cilje
Mednarodni dan prostovoljstva obeležujemo od leta 1985. Organizacijam, ki v svoje programe vključujejo prostovoljce ter posameznikom omogoča, da javnosti pokažejo, kaj so s prostovoljskim delom dosegli pri doseganju razvojnih ciljev tega tisočletja. Število posameznikov, ki želijo prispevati k boljšemu okolju, kljub krizi narašča.
