V nekdanje župnišče v Turnišče, preurejeno v samostan, se je danes vselilo sedem sester klaris. Samostan obdaja 2,2 metra visok betonski zid, ki domačinom ni po godu.
V štiristo let staro nekdanje župnišče v Turnišče se je danes vselilo sedem redovnic klaris. Gre za red, katerega začetnica je bila Sveta Klara in šteje 12.000 sester po svetu. V Sloveniji jih je trenutno 21 in bivajo v samostanu v Nazarjah in v Dolnicah. Staro turniško župnišče je murskosoboška škofija uredila in spremenila v kontemplativni oziroma zaprti samostan. V sklop ureditve okolice spada tudi 2,2 metrski betonski zid postavljen okoli samostana, ki je zmotil domačine.
Sestre imajo spoštovanje domačinov, a jih moti zid
Domačini pozdravljajo prenovo in prihod sester klaris, moti pa jih nov zid postavljen okoli samostana. »V današnjem času, ko mej med državami skorajda ni več, ko Berlinskega zidu ni več, ko poudarjamo pomembnost dobrih medčloveških odnosov, ni prav, da bo sredi vasi stal 2,2 metra visok zid,« so v pozivu zapisali domačini. »Za njihov mir in zasebnost še zdaleč ni potreben zid, potrebno je le spoštovanje človeka z ene in druge strani. Iz naše strani ga že imajo,« še dodajajo o prihajajočih redovnicah in v alternativo zidu ponujajo živo mejo.
Sestre v Turnišče na povabilo škofa Štumpfa
Staro župnišče je bilo v začetku 20. stoletja samostan šolskih sester, po vojni pa so oblasti samostan nacionalizirale in sestre izgnale. Stavbo so od takrat uporabljali za različne namene, po osamosvojitvi pa je bila vrnjena župniji Turnišče. Takratni župnik Alojz Ratnik je v določeni meri uredil župnišče in ga rešil pred nadaljnjim propadanjem. Pred kratkim pa je v javnost prišla novica, da je murskosoboški škof Peter Štumpf v škofijo povabil sestre klarise in da je ena izmed možnih lokacij njihovega bivanja prav župnišče v Turnišču.
»Samostan duhovna ambulanta škofije«
»Kako je uspelo povabiti sestre našemu škofu Petru Štumpfu in zakaj so sestre odločile prav za Turnišče ob možnosti drugih, celo materialno gledano boljših lokacij, je to preprosto čudež,« pravi turniški župnik Robert Brest, ki pozdravlja klarise in »njihovo preprosto predanost Bogu, molitev, preprosto življenje in svobodo, čeprav v zaprtem samostanu«. Škof Štumpf pa je samostan označil za »duhovno ambulanto škofije«, saj se je po njegovih besedah uresničila stoletna želja duhovnikov, da bi v Prekmurju imeli kontemplativni samostan.
