Na osmi premišljevalnici smo razpravljali o socioloških vidikih mesta, z velikim poudarkom na ostarelih.
Včeraj je v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti potekala že osma premišljevalnica v sklopu projekta Sobota, kot si jo želimo. Tokratno premišljevalnico, katere rdeča nit je bila sociala v mestu, sta vodili Nataša Meolic in Danijela Cug, obe s Centra za socialno delo Murska Sobota.
Tihi protesti lahko zavrejo
Murska Sobota se sooča z mnogimi težavami na področju sociale. Od urbane krize, zaradi katere je mesto prazno, do velikih težav zaradi nezaposlenosti ljudi. V takih okoliščinah so zelo prisotni tudi tihi protesti ljudi, sta pojasnili moderatorki premišljevalnice. Gre za socialno nezadovoljstvo, ki je zelo prisotno med ljudmi, a ga ne izražajo naglas. Nevarnost tihih protestov je, da lahko naenkrat množično privrejo na plano in eskalirajo, predvsem v mestih. Tako izkušnjo že imamo, še bolj pa jo je pred leti izkusil Maribor.
Ogromno ljudi brez osnovnih potreb
Socialna varnost je ena izmed osnovnih človekovih potreb. V Murski Soboti in v regiji nasploh je močno prisotno pomanjkanje le-te. Predvsem je težava izguba službe, ki za človeka predstavlja velik stres. Na lestvici stresnih stvari, naj bi se izguba zaposlitve uvrščala celo na peto mesto. To pa se prenaša tudi na otroke. Otroci v revnih družinah in z bresposelnimi starši vidijo, da njihovi starši, kljub izobrazbi, nimajo službe, zaradi česar tudi sami izgubijo interes za izobraževanje.
Zanemarjeni medčloveški odnosi
Veliko težavo predstavljajo tudi zanemarjeni medčloveški odnosi. Družba nas sili v veliko individuacijo ter premalo vzpodbuja kolektivni duh. Vse skupaj se začne že v ranih otroških letih, ko že pri majhnih otrocih sistem vzbuja tekmovalnost in individualni uspeh.
Močno se staramo
Prebivalstvo v Sloveniji se močno stara. Do leta 2050 se bo, ob sedanjih trendih, starejše prebivalstvo kar podvojilo. To pomeni, da bo kar 40 % ljudi starejših od 65 let. Ta trend je še izrazitejši v Pomurju, saj se obenem mladi izseljujejo. Če se ne bomo lotili sistemske ureditve tega področja, nam grozi velika težava, je posvaril Zoran Hoblaj, direktor Doma starejših Rakičan. Poleg klasičnih domov za starejše, potrebujemo tudi večje število dnevnih centrov, kjer bodo starejšim na voljo razne aktivnosti in druženja. Ravno tako bi veljalo razmisliti tudi o gradnji novega bloka varovanih stanovanj, saj so za obstoječa čakalne vrste izjemno dogle.
Zapuščene nepremičnine v najem
Starejši se pogosto srečujejo s težavo, da velikih hiš in stanovanj več ne morejo vzdrževati in se zato preselijo v domove za starejše, njihove hiše pa potem propadajo. Na drugi strani imamo mlade družine, ki potrebujejo stanovanja, a teh, predvsem neprofitnih, primanjkuje. V zvezi s tem je bilo podanih kar nekaj predlogov in idej, predvsem v smislu, da bi ustanovili občinsko službo, ki bi popisala prazne nepremičnine v mestu, vstopil v stik z lastniki ter poiskal najemnike. Občina, ki za socialno šibkešje starejše sedaj vlaga precejšen znesek denarja za delno kritje stroškov bivanja v domovih, bi tako velik del teh stroškov dobila povrnjenih z naslova najemnin. Obenem ne bi bilo potrebno graditi novih stanovanjskih povšrin.
Potrebno je urediti težave brezdomcev
Kljub temu, da v Murski Soboti že deluje zavetišče za brezdomce, jih še vedno kar nekaj prenočuje v nečloveških razmerah v zapuščenih stavbah. Gre predvsem za stavbo nekdanje uprave Potrošnika. Podan je bil predlog, da se poskuša urediti tudi to področje ter se razmisli o tem, da se katera izmed starih, neuporabljenih stavb v mestu nameni prenočitvenim kapacitetam za brezdomce. Hoblaj je ob tem izpostavil tudi veliko težavo, ki jo predstavlja državna birokracija in neživljenska pravila. Ko so pred leti hoteli presežke hrane iz Doma starejših Rakičan podariti zavetišču za brezdomce, so naleteli na težave zaradi HASAP-a. Tako sedaj plačujejo za odvoz hrane na smetišče, namesto, da bi jo brezplačno dali brezdomcem.
Potrebna je sprememba paradigme
V zaključnem delu premišljevalnice je bilo govora tudi o načinu razmišljanja in pogledu na svet. Alojz Kavaš je ob tem opozoril, da je potrebno spremeniti paradigme, saj se v svetu dogajajo velike spremembe, ki bodo močno vplivale tudi na nas. Gre predvsem za zaton zahoda ter zahodne miselnosti. Obenem je izpostavil še potrebo po razmisleku o univerzalnem temeljnem dohodku, ki bi vsakemu posamezniku zagotovil neko socialno varnost in možnost za življenje. Z njim se je strinjal tudi Samuel Friškič, ki je svoje in Kavaševo razmišljanje strnil v besede: "Vprašati se moramo, če hočemo imeti pet ton na hektar ali pet srečnih lidi na hektar."
V tem tednu še dve premišljevalnici
Ta teden se nam obetata še dve premišljevalnici. V sredo bo v Pokrajinski in študijski knjižnjici Murska Sobota potekala premišljevalnica z naslovom Izobraževanje in predšolska vzgoja, ki jo bosta vodili Irena Kumer in Petra Kranjec, v četrtek pa bo v MIKK-u potekala premišljevalnica z naslovom Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije, ki jo bo vodil Matjaž Horvat.
