Kako z digitalizacijo do manj administrativnih obremenitev? Med prednostmi digitalizacije Maša Kerstein iz Direktorata za kmetijstvo izpostavlja izboljšanje konkurenčnosti in prispevek k bolj trajnostnem kmetovanju.
Televizija IDEA je v sklopu projekta Zdravje v naših rokah pripravila strokovno konferenco Zdravje v naših rokah – Kmetijstvo za prihodnje generacije.
Dogodek, ki je združil strokovnjake, kmetovalce, podjetnike in predstavnike politike, je osvetlil ključne izzive slovenskega kmetijstva ter ponudil rešitve za njegovo trajnostno prihodnost.
Maša Kerstein iz Direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavila, kako z digitalizacijo do manj administrativnih obremenitev, večje konkurenčnosti in trajnosti kmetijstva.
Digitalizacija je široko področje, ki sega od pametnih vasi, pametnega kmetijstva, pametne uporabe digitalizacije, do uporabe sodobne informacijske in telekomunikacijske tehnologije, uporabe merilne opreme, senzorjev, brezpilotnih letalnikov, dronov, sistemov pozicioniranja. Sem spada tudi uporaba velikih podatkov zbirk in satelitski posnetki.
»Digitalizacija je vpeta v vse pore ministrstva, pa tudi izvajanje politik in samo kmetovanje« je dejala.
Sredstva za digitalizacijo, izobraževanje in pilotne projekte
Kot je predstavila Kerstein, so tri ključne umeritve Skupne kmetijske politike 2023-2027 doprinos digitalnih rešitev, vpogled v praktične možnosti, ki jih prinaša digitalizacija za sodobno kmetijstvo in potencial digitalizacije.
»Nikoli v skupni kmetijski politiki ni bilo še toliko denarja namenjenega prav digitalizaciji, izobraževanju s tega področja in pilotnim projektom, ki podpirajo izvajanje teh politik.« Poudarja, da morajo strateški načrt Skupne kmetijske politike izvajati na način, kot je bil potrjen s strani komisije.
Druga stvar, ki je pomembna za črpanje denarja in ustvarjanje novih pilotnih projektov, je načrt za okrevanje in odpornost. Del tega načrta je tudi osem projektov, ki jih izvajajo v sklopu ministrstva za kmetijstvo.
Hkrati je treba gledati tudi druge sklade, ki so komplementarni, ampak je treba paziti na navzkrižje interesov in da ne bi bilo drugega financiranja. »Tako da je treba zelo pametno vnaprej določiti cilje projekta in slediti tem ciljem preko rezultatov, ki jih lahko v vmesnih obdobjih vrednotimo in sledimo mejnikom.«
V nasprotnem primeru ima Evropska unija različne mehanizme, s katerimi države spodbuja k porabi denarja oziroma doseganju ciljev. V nasprotnem primeru morajo opisovati, kje je bil tisti razhod med načrtovanim in dejanskim stanjem: »V najhujšem primeru se zgodi, da sredstva ostanejo neporabljena oziroma, da iz tega izhajajo tudi določene sankcije.«
Kot je povedala Kerstein, morajo državni organi vnaprej razmišljati na kak način bodo upravljali upravne postopke, uvajali nove mehanizme s področja digitalizacije, za katere sistemsko še ni urejenih zadev na nivoju države.
»Moramo se povezovati z vsemi drugimi deležniki, da najdemo prave poti, kako lahko nove zadeve uvrstimo na pravno-formalen način in da imajo učinek te rešitve na zmanjšanje administrativnih bremen oziroma pomagajo podpirati trajnostno naravnanost.«
Preden lahko govorimo o digitalizaciji, moramo razumeti, kaj pomenijo podatki v podatkovnih zbirkah. V letih so se namreč na različnih področjih oblikovale zbirke podatkov, ki prvotno niso bile narejene za izvajanje Skupne kmetijske politike, a se ta mora opirati na podatke iz teh registrov.
Poudarila je tudi, da veliko delajo na tem, da te področne zbirke podatkov nadgradijo in na tem, da bi iz vseh temeljnih registrov oblikovali mrežo, po kateri bi si lahko delili podatke. »Ko govorimo o zniževanju administracijskih bremen, smo tudi prav tako na tej strani, da dajmo jih znižati.« A če želimo to doseči, je potreben določen vložek, pravi.
Primeri dobrih praks
Kakšen je doprinos digitalnih rešitev? Poleg zmanjšanja administrativnih obremenitev Kerstein izpostavlja izboljšanje konkurenčnosti in prispevek k bolj trajnostnemu kmetovanju.
Med primeri praks je Kerstein izpostavila mobilno aplikacijo Moj travnik, ki je namenjena kmetijam, ki s pomočjo aplikacije rastline na travniku razvrstijo med pozitivne indikatorje, negativne indikatorje ali kot kukavičke - orhideje. Aplikacija s pomočjo predhodno narisanega poligona s strani botanika naredi preračun uspešnosti ohranitve vrsto pestrega travišča.
Aplikacija eKmetija je namenjena nosilcem kmetij ter nosilcem dejavnosti na kmetijah. Ti s prijavo dostopajo do lastnih podatkov o kmetijskem gospodarstvu in podatkov o dejavnostih, povezanih s kmetijsko politiko.
Kot eno najpomembnejših orodij je poudarila Portal znanja AKIS oziroma enotno vstopno okno do informacij in znanja v kmetijstvu.
»Nove tehnologije se tako hitro pojavljajo, da strokovnjaki težko sledijo, ali celo sami priznavajo, da ne razumejo posledic hitrega razvoja,« je ta konec povedala Kerstein: »Treba je biti pozoren na zadeve, ki se uvajajo, hkrati biti odprt, se učiti, izmenjevati znanja, usposabljati, deliti izkušnje. In mislim, da nam to dobro uspeva.«
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
