Zdravje v naših rokah: Katere so pametne in trajnostne rešitve za kmetijsko-živilski sektor?

Televizija IDEA je v sklopu projekta Zdravje v naših rokah pripravila strokovno konferenco Zdravje v naših rokah – Kmetijstvo za prihodnje generacije. Dogodek, ki je združil strokovnjake, kmetovalce in predstavnike politike, je naslovil ključne izzive in priložnosti, ki jih prinaša prihodnost slovenskega kmetijstva in ponudil rešitve za njegovo trajnostno prihodnost.

Dr. Saša Štraus iz ITC – Inovacijsko tehnološkega grozda Murska Sobota, DIH AGRIFOOD strokovnjakinja za sisteme za oskrbo s hrano in vodja Živega laboratorija Zelena točka je predstavila pametne in trajnostne rešitve za kmetijsko-živilski sektor. 

Najpomembnejši je DIH AGRIFOOD – digitalno informacijsko stičišče, ki ga je ITC ustanovil, »predstavlja pa dežnik, v katerem lahko vsi deležniki na področju digitalne transformacije delujejo in sodelujejo.«

Digitalno informacijsko stičišče se ukvarja z različnimi tehnologijami, kot so podatkovni prostori, robotika in druge pomembne tehnologije. Vendar ne pomeni, da gre pri vsakem področju v globino, ampak je pomembno, da jih toliko spozna, da lahko na njihovi osnovi predlaga nove rešitve. Še pomembneje je, da te rešitve implementira v realnem okolju. 

»Zelena točka je okolje, v katerem nove tehnologije, rešitve lahko preizkušamo in implementiramo,« je pojasnila Štraus: »Naslednja stopnja sodelovanja in soustvarjanja rešitev je Living Lab.«

Izzivi sodobnega kmetijstva

Izziv sodobnega kmetijstva so vsekakor podnebne spremembe. Pri tem, kot pravi Štraus, ne gre le za ekstremne vremenske pojave, ampak tudi vzorci, ki smo vajeni iz preteklosti, niso več isti. Tako se zamika, kdaj se bo začela sezona, nič čudnega več ni, da imamo slano aprila, da imamo največ padavin v času žetve in podobno. 

Kot pravi Štraus, velikokrat slišimo, da moramo zaradi večanja števila prebivalstva pridelati več z manj viri. »Ni potrebno več, samo razporediti je treba znati,« je dejala. 

Na eni strani je namreč 1,4 milijarde ljudi na svetu predebelih, 805 milijonov pa lačnih. »Če k temu dodamo še eno tretjino odpadne hrane, od vse, ki jo pridelamo, potem vidimo, da ni treba več, treba je pametneje razporediti te vire.«

Ob tem je povedala, da lokalna dobavna veriga ne deluje najbolje. Tako imamo na primer hruške, ki so pridelane v Argentini in spakirane na Tajskem. 

Dodaja, da imamo v Sloveniji glavnino malih kmetij, ki pri digitalizaciji niso toliko uspešne tudi zato, ker nimajo ustreznih resursov. 

Zakaj zbiranje podatkov in digitalizacija? 

Zbiranje podatkov je pomembno za optimizacijo procesov, omogoča namreč boljšo načrtovanje in učinkovitejšo rabo virov. Prav tako prispeva k večji transparentnosti, saj poveča sledljivost hrane od njive do potrošnika. Analiza podatkov omogoča hitrejše in bolj informirane odločitve. 

Digitalne tehnologije, ki se lahko uporabijo za zbiranje podatkov, so razni senzorji, satelitski posnetki, zajemanje z droni: »Kar je še bolj pomembno pri zajemanju podatkov, je to, da se na osnovi teh podatkov različne analitike in ukrepi lahko ciljno targetirajo, kot je na primer precizno škropljenje in gnojenje.«  

Če se premaknemo od njive naprej po verigi, lahko veliko podatkov zberemo tudi o drugih akterjih, kot so kmetje, predelovalci, trgovci in potrošniki: »Ne samo, da se zbira podatke o njivi, treba je zbrati podatke o celi dobavni verigi, tudi o potrošnikih in njihovih nakupovalnih navadah.«

Zelena točka kot Living Lab oziroma živi laboratorij

Štraus je posebej poudarila Living Lab oziroma živi laboratorij Zelene točke – interaktivno okolje, kjer kmetje, raziskovalci, podjetja in potrošniki sodelujejo pri razvoju in testiranju inovacij za trajnostni sistem hrane. 

»Raziskave pogosto ne pridejo do končnih uporabnikov, včasih tudi niso usklajene s končnim uporabnikom,« pojasnjuje: »Če pa uporabnike že od začetka vključujemo v nastajanje rešitev, so te na koncu dosti bolj uporabljene in sprejete.«

Living Lab se zato osredotoča na celotno verigo, med drugim delajo delavnice s potrošniki: »Po verigi navzdol so pomemben segment tudi demo kmetije, kjer vključujemo tudi kmete. Tem je pri sprejemanju novih tehnologij izjemno pomembno, da neko tehnologijo poskusijo ali da jo vsaj vidijo.«

Zelena točka je v Murski Soboti poznana kot trgovina s sadjem in zelenjavo, a Štraus izpostavlja njeno vlogo kot poligon za testiranje novih tehnologij. Ena od teh je sistem sledljivosti, ki je zelo pomemben pri zagotavljanju in povečevanju zaupanja kupcev. 

Problematiko viška hrane rešujejo z novo linijo izdelkov Hudo zeleno, ki je bila zgrajena v sodelovanju med Zeleno točko in Skupino Hudo dobro. Ti izdelki so narejeni iz presežkov sadja in zelenjave. 

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.