Žanmark Čeh: Lokalne oblasti morajo poslušati, kaj si mladi želijo, se odločiti, da bodo delali za mlade

Klub prekmurskih študentov spada med najstarejša študentska društva v Sloveniji. Že davnega leta 1934 se je formiral v takratni Klub prekmurskih akademikov.

Klub se je prelevil v organizacijo, ki se študentom iz lokalnega okolja trudi omogočati kakovostno in raznovrstno preživljanje prostega časa. Pomembno prispevajo tudi k izobraževanju in družabnemu življenju mladih.

Letos praznujejo 90 let delovanja. Ob tej priložnosti skozi celotno leto pripravljajo številne dogodke, pester program so pripravili tudi ta konec tedna. Danes in jutri bo na Slovenski ulici pestro glasbeno dogajanje, nastopili bodo številni znani izvajalci.

Prav na Slovenski ulici, ki bo danes že odmevala v hip-hop ritmih, nas pričaka Žanmark Čeh, aktivist Kluba prekmurskih študentov.

Beseda je tekla o obletnici obstoja kluba, pomanjkanju dogajanja za mlade v Prekmurju, pa tudi o izzivih, s katerimi se soočajo.

Klub prekmurskih študentov je eden najstarejših študentskih klubov v Sloveniji, deluje že 90 let. Kako boste praznovali?

»Če se ne motim, je Klub prekmurskih študentov najstarejši klub študentov v Sloveniji, na to oznako smo res ponosni, s tem imamo tudi neko odgovornost. Drugim klubom moramo biti vzgled. Mislim, da smo pri tem uspešni. 

Praznovanje ta konec tedna sicer ni direktno povezano z 90. obletnico, imamo pa celotno leto pridih tega jubileja. Pripravljamo tudi v jeseni en dogodek, ki bo namenjen direktno za to obletnico, a detajli še niso dorečeni.«

Slišali smo, da ste dogajanje pripravljali brez velikega pompa, nekako pokazali, da se zmore in da velike dogodke organizirati tudi z manjšimi ekipami. Drži?

»Tako je. Mislim, da je najbolj pomembna organiziranost, da vsi vemo, kaj moramo narediti. Tudi to, da smo vsi pripravljeni prostovoljno žrtvovati svoj čas. Vsi smo 'zagriženi', da bo uspelo, saj res želimo narediti dobre dogodke, promocijo Prekmurju. Vsem mladim v Prekmurju želimo omogočiti, da imajo nekaj za početi. Pri organizaciji za projekt KPŠ poletje imamo trenutno 18 ljudi.«

Katere izzive ste morali premagati pri organizaciji teh dogodkov in kako ste jih rešili?

»Vedno se najdejo kakšni manjši izzivi, ampak res smo 'zagriženi', da rešujemo vse sproti. Če pa se pojavi kakšna večja težava, se trudimo, da to pošteno za vse udeležence rešimo. Pomembno je, da sodelujemo, da smo obveščeni, da smo pripravljeni priskočiti na pomoč.«

Dobre odzive ste to poletje poželi že z organizacijo kina pod zvezdami v soboškem parku, ki je bil (nepričakovano) obiskan zelo dobro. Tudi sicer ste to poletje bolj aktivni, ko smo bilo sicer vajeni. Kako vam uspeva?

»Za poletje smo si zadali cilj, da res naredimo dosti in kvalitetno, da naredimo to, da bodo imeli mladi poleti kam iti, da uživajo in se družijo. To je glavno.«

Kakšno je stanje glede kulturne in družbene ponudbe za mlade v Prekmurju? Ali menite, da je dovolj pestra in privlačna? Je to dvodnevno dogajanje vaš odgovor?

»Vidimo vsi, da včasih mladi nimamo zadosti kulturnih ali družbenih dogodkov. Zato je naša dolžnost, da to spodbudimo, da nekaj naredimo, saj smo mi predstavniki prekmurske mladine in se trudimo, da ustvarimo privlačno ponudbo dogajanja v naši regiji. 

To dvodnevno dogajanje je nekaj, za kar upamo, da bo spodbuda za naprej, da se mladi povežejo, da naredijo kaj glede tega.«

Kako se je klub skozi desetletja spreminjal in prilagajal potrebam študentov v regiji?

»To je bil v začetku Klub prekmurskih akademikov, tako da se je bolj ciljalo na osveščanje kmečkega prebivalstva in na napredek Prekmurja. Nato se je to razvilo, predvsem za družbeno dogajanje Prekmurcev v Ljubljani. 

Klub zdaj bolj vidimo na ta način, da združujemo mladino. Trudimo se iti s časom naprej, se modernizirati. Če pogledamo čez leta, Bujto repo smo pripravili že 66-krat. Tudi to se trudimo dvigniti stopničko višje, saj je to neka tradicija.«

Kateri dogodki ali projekti so po vašem mnenju najbolj zaznamovali delovanje kluba v zadnjih devetih desetletjih?

»Kot omenjeno, največ sredstev in časa damo za organizacijo Bujte repe. To je tisti glavni dogodek.«

Kaj bi ocenili za največje izzive, s katerimi se srečujejo mladi v Prekmurju?

»Ni toliko dogajanja pri nas, večkrat se sprašujemo, kam bi šli, nikjer se nič ne dogaja. Ko poslušamo naše starše, kako so imeli vedno nekam za iti, vedno se je nekaj dogajalo. 

Eden izmed naših ciljev je, da to spodbudimo, da se bo imelo nekaj za početi v naši regiji. Še posebej zdaj poleti, ko smo vsi doma. Če gledamo za širše izzive, še vedno se kaže oddaljenost od večjih slovenskih mest, ampak na našo tradicijo, regijo in okolje smo vseeno zelo ponosni.«

Kako lahko lokalne oblasti in organizacije še bolje podprejo mlade v Prekmurju?

»Morajo poslušati, kaj si mladi želijo, se odločiti, da bodo delali za mlade. Vidimo, da se trudijo, da so nam prišli nasproti, recimo Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota ter Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Predvsem je pomembno to, da poslušajo mlade, kaj si želijo.«

Kakšne načrte imate v ekipi za prihodnost kluba in kako nameravate nadaljevati to dediščino?

»Kratkoročno je, da nadaljujemo delo, da smo uspešni, da pripravljamo dogodke. Dolgoročnih dogodkov ne morem toliko razkriti, se pa nekaj pripravlja, je že v planu.«

In še zadnje vprašanje: Ste krejdi?

»Smo krejdi. Za vse.«