Ruski gost je s 30 tisočaki končal klavrno propadanje kapele Svete Ane v zdraviliškem parku.
V zdraviliškem parku v Radencih so nedavno odprli obnovljeno neogotsko Kapelo Svete Ane iz leta 1895. A do tega ne bi prišlo, če 30 tisoč evrov ne bi primaknil stalni gost zdravilišča Radenci Hačatur Agababjan iz Sočija v Rusiji. Slovesnosti se je udeležila tudi njegova družina, v nagovoru domačinov pa je sin Pavel pojasnil, zakaj so se odločili za to potezo:
»Rad sem prihajal v to lepo mesto. Po navadi sem Radence obiskoval, ko sem pripeljal babico ali ostale sorodnike na zdravljenje, ampak zahvaljujoč temu dogodku imam še en razlog več, da se vračam. Meni in moji družini je velika čast biti tu, biti del tega slavja in na lastne oči videti, kako je cerkev, ki je bila zaprta, ponovno odprla vrata svojim ljudem.«
Stike navezal nekdanji direktor
Prijateljske stike je z ruskim gostom navezal Mladen Kučiš, nekdanji direktor Zdravilišča Radenci. Obnovo kapele, ki jo je dala postaviti vdova dr. Karla Henna - človeka, ki je leta 1833 odkril prvi slatinski vrelec, sta sicer ob Zdravilišču Radenci finančno podprli tudi Občina Radenci in Župnija Radenci. Dela so zajemala zidarske storitve, menjavo lesenega stropa, ureditev elektroinštalacij, krovska in pleskarska dela.
Dotrajano kapelico poškodovala neurja
Dotrajana kapelica je bila dodatno poškodovana v neurjih v letih 2008 in 2009, zato so se v Zdravilišču Radenci v letu zate lotili nujne sanacije. Po besedah Vesne Maučec, direktorice hotelov Zdravilišče Radenci, so obnovili poškodovano ostrešje in zamenjali celotno kritino ter tako zgodovinski spomenik obvarovali pred nadaljnjim propadanjem. V stari slavi pa je luč sveta ponovno ugledala pred kratkim, ko je svojo donacijo primaknil Rus. Otvoritve se je sicer udeležil tudi veleposlanik Rusije v Sloveniji dr. Doku Zavgajev.
S pomočjo botrov se daleč pride
Občina Radenci, Radenska in Zdravilišče Radenci pa so pred tremi leti z zasaditvijo prvih treh dreves naznanili začetek zasaditve parka v okviru celovite revitalizacije. K sodelovanju so povabili občane in podjetnike ter tako zbirali sredstva za nakup sadik dreves ter njihovo saditev. 53 zlatih botrov, 48 srebrnih botrov, 36 bronastih botrov in 28 zelenih botrov je zbralo skupno okoli 24 tisoč evrov. Manjkajoča sredstva za nakup in posaditev so zagotovili trije partnerji v tem projektu in v jeseni leta 2012 je bila večina dreves tudi posajena.
