Prekmurje ima kapital, s kakšnim se ponašajo najboljša vinorodna območja za pridelavo rdečih vin, največ sončnih dni in najmanj padavin, dolg čas dozorevanja, kot sijanja sonca, in glino, ki zadrži vlago v sušnih dneh.
V prekmurski vinorodni regiji imamo več kot 200 sončnih dni na leto, kar je več kot na območju Kopra, je celo največ v Sloveniji. Dolgoletno povprečje kaže, da imamo v Prekmurju tudi najmanj padavin v državi, imamo tudi na voljo dolg čas dozorevanja. Med dozorevanjem grozdja do trgatve lahko mine tudi od 60 do 70 dni, pišejo v Financah. To so pogoji najboljših vinorodnih območij za rdeče vino, vinogradi ležijo tudi na 350 metrov nadmorske višine, kot sončnih žarkov je drugačen kot drugje, zato je v Prekmurju tudi največ toplote.
Idealni pogoji za rdeča vina
Zemlja je zelo različna, od vulkanskega tufa in bazalta v okolici Kramarovcev, kjer se hkrati čuti tudi vpliv alpskega zraka, kar daje zelo slana in elegantna vina, do Mačkovcev, kjer je klima drugačna, iz Panonske nižine prihaja vroče podnebje, kar je idealno za rdeča vina, v zemlji sta glina in rdeča šota. Glina je za vinogradnike pogosto težava, ker zadržuje vodo, v Prekmurju pa so njeni učinki pozitivni, ker zadrži vlago in jo razporedi preko vsega leta. Padavin je malo, podtalnica je na globini 20 do 25 metrov in trta ne more do nje. Zadrževanje vlage tako pomaga, da trte ne začnejo prisilno in predčasno dozorevati. Deževje pa dozorevanje ustavi in plodove izpostavi boleznim in drugi škodi.
Napredek v vinogradništvu in izbor sort vin
V Prekmurju bi morali na področju vinogradništva stroka narediti korak naprej. Glede na dolgoletne podatke o temperaturi in vlagi, bi lahko spremenili sortni sestav pri rdečih vinih. V Prekmurju bi odlično uspevala merlot in cabarnet sauvignot. Merlot že imamo odličen, saj imamo več sonca kot na Koprskem vinorodnem območju. Še pred 15 leti je veljalo prepričanje, da prekmurski vinorodni okoliš »ni bogve kaj«, vendar pri analizi podatkov, dobimo fascinantne izsledke.
Zakaj je Prekmurje zapostavljena vinska regija?
Zato lahko iščemo zgodovinske razloge. Na Goričkem je bilo v Avstro-Ogrski okoli tisoč hektarjev vinogradov, katere je uničil pojav vinske uši in jih niso več obnovili. Prav tako je obstajal ukaz, da s vinogradi sadijo le do nadmorske višine 200 metrov. Po drugi svetovni vojni se je razvilo industrijsko kmetovanjem ker na Goričkem ni bilo vinogradov, se ni z njimi ukvarjal nihče. Vendar pa je Goričko del Panonske nižine, kjer uspeva rdeče vino. Tako bi lahko obudili vinograde in sledili vzgledu avstrijske Gradiščanske, ki je znamenita po rdečem vinu.
Vinska klet Marof
Gre za mikrobiološko živo vino. Vinska klet ima na širšem območju Goričkega okoli 40 hektarjev vinogradov. Pridelava je integrirana, začeli so postopek certificiranja za ekološko pridelavo. Na skoraj polovici vinogradov ne uporabljajo herbicidov, insekticidov, opustili so tudi botricide. Tako je bolj živa flora, prihaja do večje izraznosti lege. V tem trenutku počnejo čisto nekaj drugega kot vsi ostali. Po njihovem mnenju mora vino izražati identiteto, vina so tako bolj odsev dela v vinogradu in ne toliko tehnologije.
